ŽIVLJENJE S PUNCO, KOT SEM JAZ.

Literarni natečaj

2011-12-15T08:09:00.000-08:00

Knjižnica Mirana Jarca je razpisala literarni natečaj za najboljšo mladinsko kratko zgodbo, na katerega sem se prijavila tudi jaz (že v prejšnji objavi sem prilepila link do svoje zgodbe). Danes je bila razglasitev rezultatov in zmagal je moj prijatelj Luka (njegovo zgodbo si lahko preberete tukaj). Za nagrado je dobil kindle, elektronski bralnik knjig. To je super stvar in res sem vesela zanj, saj sva se ravno zadnjič pogovarjala o kindlu in je omenil, da bi ga rad imel. Res mu privoščim.
Edina stvar, zaradi katere mi je žal, da nisem zmagala je to, da moja zgodba ne bo nikjer objavljena. Predvsem zaradi tega sem si želela zmagati. Od več ljudi sem že slišala, da dobro pišem in cenim njihovo mnenje, seveda. Ampak meni se redko zdi, da sem kaj res dobro napisala. In mogoče bi s tem natečajem dobila potrditev, da pa je res v redu.
Pa ah, saj bo še priložnosti.
Svaka čast, Pile :)

Tretjina

2011-12-01T10:15:00.000-08:00

Hoj

Rada bi z vami delila nekaj smešnih stvari, ki se dogajajo v našem razredu. Ok, pustimo to, da jih je iz drugega v tretji letnik padlo sedem, med drugim se je eden prepisal, kakšna dva tedna nazaj pa še deveti primerek, ki je bil vpisan pogojno. Atmosfera v našem razredu je prijetnejša. Pa ne zato, ker ne bi prenašala tistih, ki jih zdaj ni več (mislim, saj jih tudi prej ni bilo pogosto videti pri pouku), ampak enostavno zato, ker nas je bilo prej 32 in smo imeli velike probleme z disciplino.
No, letos smo malo zresnili, tudi tisti, ki so se zadnji dve leti precej zajebavali, so me letos precej presenetili (yes they did). Kakorkoli že, proces resnjenja pa je ena taka smešna stvar, vsaj v našem razredu. Namreč, pri nekaterih se v zadnjih mesecih odvija vse prej kot resnjenje. V bistvu je proces ravno nasproten. Zdi se, kot da jih je teta z imenom Puber, ki običajne ljudi zapusti nekje v osmem razredu osnovne šole, nekako pozabila na njih in pač poskuša nadoknaditi izgubljeni čas zdaj.
No, to se dogaja s približno tretjino našega razreda. Tisto tretjino, ki nima nižje ocene od 4 (pa še to samo kaki dve), je vedno popolno naučena snov, ko pa koga izmed njih vprašaš vprašanje, ki od tebe ne zahteva snovi obravnavane prejšnji teden, ampak le zdravo kmečko pamet (ali še huje, le mnenje), pa jim zmanjka besed.
Zdi se mi, da smo na začetku šolskega leta vsi brez problema prenašali vriskanje, krohotanje in vpitje enega čez drugega med vsakim odmorom, ampak moram priznati, da dejstvo, da se med odmorom s sošolko, ki sedi zraven mene, ne morem pogovarjati na sobni jakosti, ker še sama sebe komaj slišim, me počasi začenja živcirati. Ok, razumem, če nekdo reče nekaj blazno smešnega, se pač režiš, tudi naglas, če je res nadsmešno. Ampak največ 20 sekund, že to je veliko. In včasih imaš pač napad smeha, itak, saj smo vsi ljudje.
Včasih do teh silnih smejanj pride tudi med poukom in čeprav ni to nič v primerjavi z nedisciplino in nezbranostjo preteklih dveh let, je vseeno moteče.

Profesorica: X, katero mesto misliš da je danes mesto žblj iz antike?
X: eem ... Ne vem?
Tretjina: BUAHAHAHAHAHHA HAAAHAHAHAHA HAHAHHAHAHAHHHHHAAAA
*profesorica se zbegano ozira po razredu*
Tretjina: ... HAAAHAHAHAHHAHAHAHAA

Ajdiga :)
Aja, mimogrede, lahko prečekirate mojo kratko zgodbo za natečaj, ki ga je priredila Knjižnica Mirana Jarca tukaj :)

geografija

2011-11-01T14:09:00.000-07:00

Včasih me preplavi močna in neustavljiva želja po igranju geografskih igric na internetu. In potem enostavno poiščem primerno, začnem klikati in razporejati države na njihovo mesto na zemljevidu ali tipkati njihova glavna mesta, povezovati zastave...
Že par dni hodim po hiši z obročem za lase z mačjimi ušesi in spravljam ljudi v dobro voljo.
Zadnjih par dni se mi spet sanjajo nemogoče stvari.
Do konca meseca moram napisati kratko zgodbo, če se nameravam prijaviti na natečaj, ki ga prireja naša knjižnica. Če jo bom napisala, obljubim, da jo bom prilepila nekam, da jo boste prebrali in podali svoje strokovno mnenje.

Na maturanca ne grem.
Pri pevskih imamo letos nore komade. Aranžmaji so zelo dobri (pohvale profesorju Popovu), ampak ne razumem zakaj bi se kdo vpisal v pevski zbor, če potem ne misli odpirati svojih ust?! Mislim, halo, mezzosopran. Če zase veste, da ste zanič, potem enostavno ne prihajajte več na vaje. Če pa veste, da znate peti, potem pa pojte. As simple as that.

Včeraj sem prebrala Norveški gozd od Murakamija. Priporočam.

Najbolj smešno

2011-09-22T08:55:00.000-07:00

je pa ziher to, da nas ma profesor P nadomeščanje športne. In ker je lep dan gremo ven. In ob istem času imajo športno naši sošolci, ki si profesorja M delijo z e oddelkom. In, ker je lep dan, so tudi oni zunaj. In igrajo košarko. In ker je lep dan in jim je vroče, si slečejo majice (no, e oddelek vsaj). In potem punce vzdihujejo. In komentirajo. In diskutirajo o moških delih telesa. In o pobritih nogah kolesarjev in o pobritem vsem plavalcev. Potem še malo o smislu življenja in o tem, da je treba lepe stvari deliti z drugimi. (Kar naenkrat se pojavi ideja o deljenju boljše polovice in tako imenovanih "trojčkih".) Potem spet pridejo na vrsto kolesarji in plavalci in fantje brez majic na drugi strani igrišča. Med športno vzgojo. S profesorjem P.

Drugač pa, danes sem se prijavila na obvezne izbirne vsebine po prosti izbiri (z eno besedo: krožki) in letos imamo bralni klub (JES! Komaj sem čakala, da bo koga srečala pamet in bo ustanovil kaj tako krasnega, kot je bralni klub. Komaj čakam :D) in pa nekaj, kar se imenuje Knjižne POPslastice - kar zveni nadzanimivo - enkrat na mesec so srečanja v knjižnici s pesniki, glasbeniki, pisatelji itd. KUL. Poleg tega sem izbrala še klasiki: filmski abonma in pevski zbor. Juhej :)
Upala sem, da bo tudi letos v ponudbi ekskurzija v Toskano (ker sem si lani res želela it in sem bila celo prijavljena, pa sem se potem odjavila zaradi nekega butastega razloga), ampak je ni. Je pa zato nekaj boljšega. Nizozemska. Jp. Jutri bom oddala prijavnico :)

Glede maturantskega izleta: 7 ljudi, z mano vred, iz razreda je za Grčijo. Ne veeem kaj je tak problem glede tega in ne veeem zakaj ljudje težijo, da bi šli nekam (v Španijo) kot razred. Res, ne štekam. Ker, priznajmo si, naš razred ni med najenotnejšimi na šoli (če smo pa klasiki) in razdeljeni smo v približno 3 ali več skupin. 2 leti in še malo smo skupaj, pa nismo nikoli delovali kot celota. Zdaj bi pa šli na maturanca, kjer bo 10000 ljudi (od tega milijon, ki jih bo ustrezalo tvojim merilom za osebo, s katero bi rad spregovoril več kot: "Adijo, fajn se mejte" in jim boš ti ustrezal nazaj, kot razred? Kot razred, ki se po vrhu vsega sploh ne razume?
Itak pa, ne vem zakaj sploh razmišljam o tem, ker po vsej verjetnosti sploh ne grem :)

Berem Alamuta (V. Bartol). Če vas zanima kako elegantno se manipulira z ljudmi s pomočjo vere, jo preberite. Najbolj zanimivo je dejstvo, da je bila izdala l. 1939.

+ Letos se učim Ruščino :D

Tako.
I think i might be back.

cause i'm original like that

2011-08-18T13:24:00.000-07:00

Moram povedati, da sem pred dobrim tednom prišla domov. Nikoli ne bom pozabila ničesar kar se je dogajalo te tri tedne, ko me ni bilo. Sem poskušala vtise spraviti v približno urejeno objavo, pa ni šlo. Tako. :)

Whats your middle name? Don't have one

How big is your bed? Hm, normal single bed?

What are you listening to right now?Coldplay - Fix you

What are the last 4 digits in your cellphone number? 7758

What was the last thing you ate? Salad

Last person you hugged? My best friend

How is the weather right now? Dark

Who was the last person you talked to on the phone? Uncle

What is the first thing you notice in the opposite sex? Face

Favorite type of food? Vegetables

Do you want children? No

Do you drink? People need 2L of water/day

Ever get so drunk you don’t remember the entire night? No

Hair color? Red

Eye colour? Brownish

Do you wear contacts/glasses? Glasses, sometimes contacts

Favorite holiday? Travelling

Favorite season? Autumn

Have you ever cried over a girl/boy? Yes

Last movie you watched? Easy A

What books are you reading? The ones that i find interesting

Piercings? Ears, but thinking of getting another one somewhere else.

Favorite movie? No idea (and that's not a movie :D)

Favorite college football team? No

What were you doing before filling this out? Being on Tumblr

Any pets? A cat

Dogs or cats? Can't decide, but probably cats

Favorite flower? No

Have you ever loved someone? Yes

Who would you like to see right now? Him

Have you ever fired a gun? No

Do you like to travel by plane? Not very much

Right-handed or Left-handed? Right

If you could go to any place right now where would you go? India

Are you missing someone? Yes

Do you have a tattoo? Not yet

Do you still watch cartoons on Saturday mornings? Not just on saturdays :)

Are you hiding something from someone? Yes

Are you 18? No

What do you do before you go to bed? Read/listen to music/check twitter

Poskušala sem

2011-07-18T13:21:00.000-07:00

zrihtat kar bi se zrihtat dalo, ampak na žalost mi ni uspelo, vse je nekako obviselo v zraku in imam precej mešane občutke, ki me bodo ziher spremljali tudi ob odhodu in še kak dan jamboreeja, preden se bom prepustila množici in začela razmišljat samo še o tem, kako bi spremenila svet :)
Skratka, jutri odhajam za 3 tedne nekam, ne tako daleč, pa še vedno dovolj stran od doma, da bom imela tisti občutek, ki ga imaš, ko pač nekam greš (pa ne na morje na Hrvaško) :D
Pojma nimam, kaj me čaka. Prepričana sem, da same lepe stvari, morda kakšna malce neprijetna, ampak bo družba super, tako da je res vseeno, bomo že skupaj pretrpeli, če bo kaj za pretrpet. Predstavljam si, da bo noro. Res noro. In doma me pričakujte povsem spremenjeno. Mogoče po videzu tudi, ampak mislim, da se bom vrnila kot druga oseba. Ljudje, ki jih bom spoznala (in teh, vrjemite, ne bo malo), me bodo spremenili in pokazali vrednote, ki jih vsi začenjamo pozabljati - tudi, če v teoriji vemo kako so pomembne.
Veselim se poti do tja, saj bom doma na globusu lahko naredila črno piko še na treh novih evropskih prestolnicah. Veselim se verskih šotorov, ker me zelo zanima budizem. Veselim se "prostega časa", ko bomo spoznavali ljudi, ki bodo na jamboreeju naši sosedje, v resničnem življenju pa živijo tisoče kilometrov stran. Veselim se kitare, novih pesmi, novih igric, juhu.

Prepričana sem, da bom uživala. Komaj čakam.

Ej, morda bom pa od tam kakšno objavo napisala, če bom slučajno imela 5 minut preveč :)
Se beremo :)

Kaj še čakam?

2011-07-17T09:37:00.000-07:00

Res mi je groza pakirat za jamboree. Pojutrišnjem gremo, ampak meni je grozno. 2 leti sem komaj čakala na ta jamboree, 2 leti sem si govorila, da komaj čakam in vse. No, pa sej komaj čakam. Ker vem, da bo zakon in da bo to once-in-a-lifetime izkušnja in vse, ampak trenutno si res ne želim drugega, kot da bi lahko še za kak teden ostala doma. Ker mam toliko drugih stvari v glavi (ok, v bistvu bolj eno, ki pa je tako ogromna, da mi zavzame celo glavo in res ni placa o jamboreeju razmišlat), toliko neizrečenih stvari je ostalo in se bojim, da ne bodo nikoli prišle na dan, ker se čas počasi izteka in res me je strah tega. Zato nočem še it. Najprej bi rada razčistila vse stvari v glavi in izven nje in naredila kar se pač naredi.
Je pa shit, če si tak kot jaz in tega ne delaš.
Zato se bom verjetno žrla do konca življenja in si govorila what if
Nimam več časa.
Sori za tako nakladanje, ampak sem precej zgubljena

Fuck it.

glasbene vode

2011-06-28T12:09:00.000-07:00

Hajli hajlo, končno sem dobila ukulele, ki sem si jo (ga?) želela že kar dolgo. Super je, zvok je lep igranje pa tudi ni neka znanost :D

Kakšna ideja za ime? :)

V prihajajočih dneh (jutri, ker grem v četrtek na tabor) bom šla v otroške trgovine - razne baby centre in podobno in nakupila otroške inštrumente, ki sem si jih vedno želela - mini ksilofon, tisto bedasto piščalko s klaviaturo, mini harmoniko, plastičen saksofon, tamburin in podobne traparije. Komaj čakam :D:D
Stric mi je predčasno dal darilo za rojstni dan in sicer kindle3!! Če ne veste, to je amazonov e-bralnik knjig z e-ink zaslonom, kar pomeni, da ni lcd, da ni nobene osvetljave, ampak zgleda tako, kot bi brali dejansko knjigo - v temi rabiš luč in vse to :) Krasen je :)
To je to, jutri me čaka še veliko opravkov pred taborom.
Aja, pa vse najboljše, Slovenija, čez eno leto boš pa že lahko legalno pila v ZDA (in še kje :))

Kmalu pišem :)

update

2011-06-18T01:54:00.000-07:00

Ti poslovilni govori profesorjev se me vedno dotaknejo. Pa kaj naj, ne morem si pomagat. Včeraj smo dali majhno darilce profesorju Sladotu, ki nas je 2 leti učil fiziko in profesorici Durmič, ki nas je do sedaj prenaša pri urah biologije (mi smo z naravoslovnimi predmeti namreč zaključili, YEAH). In potem profesorji vedno najdejo kakšno prijazno besedo, ne glede na to kako grdo smo jih gledali čez leto (ali dve). In to me vedno zadane. Ne maram poslavlanj, oz. ne maram se ločiti od nečesa, ker vem, da bo prišla neka nova stvar in ne vem kako jo bodo januarjam sprejela.
Moje počitnice (če jim lahko tako rečem) se počasi začenjajo. Čez dober teden odhajam na tabor s taborniki, kamor grem bolj ali manj samo zaradi enega razloga (kar ni še nobenemu ratalo jasno), potem grem parkrat spat, in na jamboree, woohoo :D To bo pa najboljša stvar, ki se mi bo zgodila. Vrnem se v sredini avgusta in upam, da me bodo letos tudi sprejeli na Telekom, da bom zaslužila nekaj denarcev.

Hihi, kmalu pišem :)

cheesy

2011-06-12T08:04:00.000-07:00

Moram povedati, da sem minuli petek in del sobote preživela v Zagrebu. Šla sem na koncert od 30 seconds to Mars s parimi puncami, s katerimi smo se spoznale na internetu in smo bile že na koncertu v Bologni skupaj. Rezervirale smo hostel, kupile katre in šle na pot. Že tretjič sem bila na njihovem koncertu (in definitivno ne zadnjič) in čisto slučajno je bil ta od vseh treh najboljši. Res, preživele smo popolno noč, celo avtograme imamo!(!!!!!!!!!!!!!!!) Res sem lahko vesela, da si lahko kaj takega privoščim. Vem, da je marsikdo prikrajšan za take užitke, pa naj bo to zaradi denarja ali pa jih starši ne pustijo. Juhjuh. No, vem da sem obljubljala, da bom enkrat pa ziher slikala (prvič sploh nisem imela fotoaparata, drugič mi je po drugi pesmi crknil) in evo, izpolnila sem svojo obljubo :) Dekline, napasite se na Jaredu:

Še orjaška triada, njihov simbol

Že na poti domov sem razmišljala kaj bom napisala v objavo, da bi vsi dobili občutek koliko mi ta skupina in njihova glasba pomeni in kaj čutim, ko sem tam na kupu z ljudmi, s katerimi pojemo kot eden in so enakega mnenja kot jaz. 30 seconds to Mars dajo toliko na povezavo s poslušalci in feni, kot redko katere skupine. Njihovi oboževalci se ne delimo po državah, ampak smo ena velika rasno, versko, etnično, socialno različna skupina, ki ni ločena z državnimi mejami.
30 seconds to Mars niso kot drugi glasbeniki, ki odpovejo koncert, ker niso prodali dovolj kart. Njim je važno, da se imamo fajn in zdi se mi, da tudi sami uživajo na odru, pa čeprav jim denar od manjšega koncerta v denarnicah ne naredi nobene razlike. Kot povejo ob vsaki priložnosti - oni so na odru zato, da poskrbijo, da bomo preživeli najboljšo noč v našem življenju. In če mene vprašate, jim to vedno rata. :)
Še na oder bi enkrat rada prišla pri zadnji pesmi in dobila avtogram še od Jareda (ki v petek ni podpisoval, ker je bil baje bolan in je šel takoj po koncertu v hotel). Ja ja, bo treba še na kak koncert :)

Surprise!

2011-06-05T07:49:00.000-07:00

Čudno je. Tuje, pa čeprav na nek način zelo domače. Predvsem čustveno - kdo bi si mislil.
Ne maram bloggerjev, ki kar nekam zginejo brez opozorila in ne pišejo več, potem pa po večmesečnem "bloggerskem odmoru" pridejo nazaj in napišejo nekaj v tem smislu: "Pa sem nazaj, imel/a sem bloggerski odmor". Vedno sem verjela da ne obstaja nič takega kot je to in še zdaj mislim tako. Kar se zgodi večini bloggerjev na eni točki je le to, da jim zmanjka inspiracije/idej/tem za pisanje in parkrat ne napišejo objave - pa čeprav si to mogoče želijo. Potem pa se jim blog čedalje bolj odmika in jim ratuje čedalje bolj tuj, dokler ga ne gredo niti pogledat več. Ali se je to zgodilo samo meni?
Včeraj sem bila na čaju s prijateljem in prijateljico in pogovor je nekako nanesel na bloge in pisanje. Potem sem povedala prijatelju, s katerim se še ne poznava tako dolgo, da bi to vedel, da sem precej časa pisala blog, potem pa sem nehala. O temle blogcu sem razmišljala še preostanek večera in do pred 10 minutami nazaj, ko sem ga odprla prvič po 4 mesecih. Dolgo me ni bilo :)
V času, ko me ni bilo, sem nekajkrat pomislila, da bi naredila novega, na tisti modernejši strani, tumblr-ju, pa sem se vedno oštela, da že imam blog, ki je čisto ok, ki ga pišem že dolgo in ni čisto nobene potrebe po novem blogu. Ker ne bom kot drugi, ki si ob vsaki možni priložnosti ustvarijo nov blog in jih imajo na koncu sedem, z desetimi objavami na vsakem. Ali pa objave iz prejšnjih blogov zbrišejo, kar je še huje. Ne, rada imam ta blog, pa čeprav bo med dvema objavama 4-mesečni "bloggerski odmor".
Zdi se mi, da sem bila v tem času v procesu iskanja. Same sebe. Seveda mi še vedno ni vse čisto jasno, ampak sem pa dosti bližje. Spremenila sem se, morda odrasla? Malo, čisto malo.

Tako. Upam, da bo kdo še pripravljen prebrati moje blebetanje in upam, da sem vsaj koga prijetno presenetila, ko se je naslov mojega bloga pojavil na delovni tabli :)

Prostitutka

2011-02-16T15:58:00.000-08:00

Adi Smolar - Prostitutka

Če pa se hočete izraziti malo lepše (ali grše) in prostitutki reči kako drugače, je tu seznam uporabnih besed in fraz, ki so se izoblikovale skozi zgodovino. Avtorjev tega navdihujočega dela ne bom navedla, zaradi varstva osebnih podatkov. In varstva pred jeznimi starši. In tudi varstva pred tem, da se število otrok v našem rodu drastično zmanjša.
No:

01. Prostitutka
02. Kurba
03. Vlačuga
04. Lajdra
05. Cipa
06. Prijateljica noči
07. Razuzdanka
08. Radodajka
09. Najstarejša obrtnica
10. Pocestnica
11. Dekle na poziv
12. Lahkoživka
13. Gospa iz Rdeče četrti
14. Prodajalka ljubezni

Here you go. Pozno je. Prepozno, da bi se ukvarjala s kakšnimi resnejšimi temami, čeprav se mi zdi, da so to tudi lahko resne teme. In pa še ena neumesna, ali pa tudi ne: Life is a bitch, so learn to fuck it.

Note to self: Če komunala reče, da voda ne bo pitna, to pomeni, da ne bo pitna. In ne, da je najbrž v redu.

Moč ljudstva

2011-02-11T13:21:00.000-08:00

Danes je dan, ki se je zapisal v zgodovino. Egipčani so dokazali kako močno je ljudstvo, ko se bori za skupni cilj.
Trenutno sem še vedno pod takim vtisom, da sploh ne morem svojih občutkov spravit v eno normalno, razumljivo objavo z glavo in repom :)

Večino časa se mi zdi, da je svet tako velik, tako tuj in sploh nedosegljiv. Ampak ob takih trenutkih, kot je današnji (oziroma ob takih, hm, 18 dnevih), res začutim to povezanost. Zgleda kot nek prijateljski odnos. Ko cel svet upa in si želi najboljše za narod, pa čeprav je morda tako oddaljen, da si razdalje niti predstavljati ne moremo. Ko vsi dihajo skupaj. Podoben občutek kot na koncertu, ko 20.000 ljudi poje isto besedilo s svojim najljubšim bendom.
Gledala sem tudi govor Obame, ki je bil, kot vsi njegovi, lep in navdihujoč.
Iskreno se veselim z njimi in jim želim vse najboljše v naslednjih mesecih, ki zagotovo ne bodo enostavni.

+Danes sem ubogega grmička na poti domov rešila plastičnega "pokrivala", Mercatorjeve prozorne vrečke, ki se je ujela v njegove veje, ker jo je nekdo malomarno spustil na tla. *proud*
Naredite to kdaj, občutek je lep :)

V torek smo doma. Zakaj že?

2011-02-05T04:34:00.000-08:00

Včeraj sem imela vodov sestaenk z mojimi tamalimi in sem jim vsa vesela povedala, da smo mi v ponedeljek doma, ker nisem vedela, da so vse šole. Pa so mi rekli, da so oni tudi. Potem je pa en tamal čisto navdušen pripomnil, da so oni tudi v torek.
Pa sem ga vprašala, če sploh ve zakaj. Ker ni vedel, ostali pa so mi znali povedati smao to, da je praznik, sem jim pač morala povedati vse o našem največjem pesniku itd.
Kar se mi zdi narobe je to, da so ti otroci sedmi razred osnovne šole. In ne vedo zakaj je v torek praznik. V šoli nas učijo takih neumnosti, zahtevajo, da imamo v glavi toliko nesmiselnih in neuporabnih podatkov, veliko stvari, ki pa nam bi kdaj mogoče celo koristile, pa vsi kar pozabljajo. Vem, da niso krivi profesorji in učitelji, ker učni načrt ni odvisen od njih. Saj vsi vemo, kje je problem.
Ah, ta pogovarjanja o šoli me vedno zanesejo.

Kakorkoli že, v ponedeljek smo frej in punce, ki smo bile skupaj na koncertu od 30 seconds to Mars, bi se dobile v Ljubljani. Ampak ne vem, če bo kaj iz tega, ker nas je za enkrat še precej malo. Bi šla pa tudi drugače malo v Ljubljano. Zadnjič smo bili sicer s šolo, ker smo šli na predstavo Romeo in Julija (kjer so profesorice, ki nas učijo kulturnega opazovanja predstave, spale. Dobesedno. Ena zraven mene se je prevesila čez sedež.), ampak jaz bi tak mini izletek. Pa še v shoppingu nisem bila že celo večnost.
Če mi v ponedeljek ne uspe, bom šla pa med počitnicami.

In še vedno mislim, da bi se morali bloggerji kje dobiti in malo poklepetati :D

Plus še to. A je kdo slučajno razmišljal, da bi se prijavil na spletni literarni natečaj? Kar kul je: http://www.spletnopero.si/

Naša šola dobro skrbi za prenašanje informacij :)

Natančna navodila

Natančna navodila drugič

Hitim, hitim

2011-01-19T08:05:00.000-08:00

pa nikamor ne pridem. Pa, a res? A res nikamor ne pridem?
Seveda pridem! Saj ni nujno, da se premikam po dejanskih razdaljah, da delam dejanske kilometre (ki ustrezajo definiciji kilometra, torej, merski enoti), da rečem, da nekam grem.

Danes smo imeli potopisno predavanje Jane Dular z naslovom Topla afriška srca, na katerem smo poslušali o njenem enoletnem življenju v vzhodni Afriki in projektih, ki jih je vodila tam. Predavanje samo po sebi ni bilo nič posebnega, sem bila tudi že na kakšnem boljšem potopisnem predavanju. Če sem čisto iskrena, mi je imela precej zoprn glas. Oprosti, Jana, če boš to prebrala.
Ampak. Vedno, ko pridem s kakšnega takega predavanja dobim gigantski (ja, gigantski) navdih. Pa ne za kakšno vrsto umetnosti, ampak za potovanja. Vedno me spreleteva: "TO JE TO. To si želim." Na kaj ciljam? Na potovanje po svetu. Pa ne tisto - z letalom do vrat hotela in potem en teden po izletih, na katerih se gužvajo turisti. Želim si dejansko spoznati kulturo, navade, običaje, ljudi iz celega sveta in se od vsakega nečesa novega naučiti. In v najboljšem primeru tudi sama pustiti vtis na kakšni osebi. Ker vsak človek te izpopolni kot osebo. Predstavljajte si, da spoznate 100 ljudi, vsakega iz druge kulture in z drugimi navadami. Uau.

Komaj čakam, da bom malo starejša, res. Poleg potovanja, še zaradi ene butaste in nesmiselne stvari. Želim si svoj avto. Pa ne zato, da bi se vozila okrog (no, tudi - saj to je osnovni namen avta, a ne?), ampak zato, da bom imela svoj mini prostor s samo mojo glasbo. Ne bom imela radia, ampak cel avto CD-jev, ki jih bom poslušala. Ne radia, CD-je. To bi rada :)

Lasje so mi zrastli. Upam, da bodo do jamboreeja dobili neko spodobno dolžino in obliko, ker če ne, bom s temi kravžli kot kakšna goba. Res sem kot goba.

+ še to. Zadnjič sem v dm-u kupila (pazi to) biorazgradljive organske čigumije. Hoho! Super so!

+ samo še to: Ena boljših odločitev Slovenije v zadnjih letih: obdavčenje plastičnih vrečk. Če bo kaj iz tega, bom vesela :)

Hitim, hitim se nemščino učit!

tralala hopsasa

2011-01-13T14:49:00.000-08:00

tralala hopsasa

Na "smučanju" je bilo pravzaprav precej bedno in sem pogrešala navadno življenje.
Ideja o video dnevniku se ni uresničila, ker zgledam precej butasto, ko se kao hočem pogovarjat s kamero. Sej bi se verjetno navadila. Zato sem se pa spomnila nove novoletne zaobljube IN TO ŽE KREPKO V JANUARJU :D Že par mesecev si želim fotoaparat. Tist taprav, veste. Tak, ki mi bom lahko menjala objektive in vse to. Obožujem vse oblike umetnosti. Ampak, ročnih spretnosti (kiparjenje, risanje, sestavljanje ...) se raje ne lotevam, ker imam v glavi tako super idejo, potem pa nastane en zmazek. No, ampak se mi zdi, v fotografiranju (če je to ročna spretnost) ne morem biti tako slaba. Bistvo novoletne zaobljube je, da varčujem za fotoaparat! Rada bi ga imela do aprila, ko gremo s šolo v Firence, da bom že trenirala :)
Aja, ko smo ravno pri tem: Canon, Nikon, jfhgl? Anketa je desno!

tralala hopsasa

Ta teden je bil ubijalski. Spala sem po 3-4 ure na dan, v sredo sem mogla dobiti ocene pri treh predmetih. Za crknit. No, uspelo mi je, preživela sem. Danes sem dala še angleščino čez, jutri bi morala imeti še latinščino, pa me je rešila razredna konferenca. Hvala, konferenca.

tralala hopsasa

Na dailybooth sem se prijavila! Če je še kdo gor, moj nickname je ineenia :)

tralala hopsasa

A ste kdaj opazili kako je hecno - ko imate ogromno dela, si želite cel dan le spati, ko pa imate ves čas na svetu za spanje, pa kar naenkrat niste več zaspani. Kdo bi razumel te čudne ljudi.

tralala hopsasa.

Bonjour

2011-01-03T10:06:00.000-08:00

Evo me ekskluzivno s 1800 m, kjer stoji naša vas. Vreme je lepo, sonček je in razgled je super. Apartma je hecen, naj bi bil za šest oseb, pa je ravno prav velik za štiri. Dostop do interneta imamo direkt iz tukaj, tako, da mi ni treba do kakšne gostilne z računalnikom. Potovali smo z avtobusom in sicer od enajstih zvečer do nekje dveh popoldne. Potem smo še čakali na apartma do pol štirih in končno, vsi crknjeni, prišli not. Danes sem še vedno utrujena in glava me boli že cel dan, ampak upam, da samo od utrujenosti. Res ne smem zbolet, ker moram sto stvari za šolo naredit. Danes sem se že učila za tekmovanje iz biologije :D
Nesmučarji smo bili danes na sprehodu po vasi, da smo malo raziskali kaj se sploh dogaja. Imamo bowling, kino, bazen in podobno. Se kar dogaja. Pa, ko smo hodili mimo tistih smučišč, po katerih se dejansko prismučaš v vas, me je malo zamikalo, da bi si en dan sposodila smučarsko opremo in šla malo probat na kakšno otroško progo :)

To je tako zvano središče vasi, kamor se lahko dobesedno prismučaš.

To je pa en razgled od današnjega sprehoda :)

Nov predalček

2011-01-01T09:37:00.000-08:00

Medtem ko vas večina veselo poležava in se preklada od kavča/postelje do hladilnika in nazaj, sem jaz spakirala večino svojih stvari, ki jih nameravam vzeti na smučanje (oz. v mojem primeru na enotedenske zimske počitnice nekje bogu za hrbtom v francoski smučarski vasici). In verjemite, ni tako enostavno spakirati, če greš na smučanje in ne smučaš. Gremo pa danes ob enajstih zvečer. U, ena super stvar - preden bomo dosegli končni cilj, se bomo ustavili v francoskem shopping centru. Nebesa. :D

Upam, da ste lepo preživeli minulo noč. Jaz sem se imela super. Sicer brez kakšnih presežkov, ampak je bilo fajn. Šla sem k sošolki, kjer se nas je dobilo šest punc, malo smo dvignile nivo veselega razpoloženja z muziko in najboljšo družabno igro, Activityjem, seveda. Okoli pol polnoči smo prišle do mesta, kjer je bila itak cela gimnazija in smo skupaj pričakali novo leto. Potem je sledilo objemanje in želje in klišeji, pa še malo zabave in domov.

Res je šlo hitro, tole 2010. Kot raketa, bi rekel nekdo.

Novoletne zaobljube? Nimam jih. Želim si samo ostat taka, kot sem in se imet fajn. In ne več naenkrat spit pol litra jeger kole, ker je to zelo neumno.

Aja! Rada bi začela snemat video dnevnik. Ker je ravno novo leto. Torej, od danes, do 1.1.2012. Ker, saj veste, mogoče je pa to zadnje leto mojega življenja in bo 21.12.2012 res konec sveta :D

Ena ful kul stvar na blogu, ko se začne novo leto: dobiš novo sveže kazalo vsebine, če veste kaj mislim.
Nov, hm, predalček? Oddelek? 2011 :)

Če bi slučajno kdo rad prebral kako mi bo šlo v Franciji in kaj bom cele dneve delala, je dobrodošel nazaj na to stran čez nekaj dni.

2010

2010-12-29T05:07:00.000-08:00

Obožujem študentsko hrano. Veste tiste paketke z arašidi, mandlji, ROZINAMI in vsem tem? No, jaz jih imam rada zaradi rozin. Ker samo to zbrskam vem, ostalo pa pustim :D
Na zadnji šolski dan smo imeli razrednikovo uro in profesorica - razredničarka torej - nam je zastavila par zanimivih vprašanj. 1) Kaj se nam je lepega zgodilo v letu 2010 na splošno 2) kaj se nam je lepega zgodilo leta 2010 v šoli 3) kaj si v letu 2011 želimo za druge. Niso tako lahka vprašanja, oz. če hočete res iskreno odgovorit, potem je kar malo za razmislit.
No ja, ker sem hotela naredit en pregled kaj vse se je dogajalo v preteklem letu, sem šla zadnjič čez vse svoje objave leta 2010 + čez svoj dnevnik, ki ga pišem na roke (kjer ni cenzure in podobnega :)) in malo prečekirala kaj se mi je zanimivega dogajalo. Torej:

-tri dni sem lezla po slovenskih gorah okoli Komne
-pobarvala sem se na rdeče
-preuredila sobo
-dobila nova očala
-spoznala kul kul kul fanta na omegle.com - kdo bi si mislil, ne?
-bila sem na izmenjavi v Trstu in Škofji loki (v Loki je bilo 100x bolš :))
-izpisala sem se iz facebooka za par mesecev in ugotovila, da brez njega ne gre
-prvič sem hodila v službo 2 tedna
-in si posledično s svojim denarjem kupila prvi prenosnik
-zares sem začela tečt
-končno sem odnesla tiste knjige v knjižnico (oz. oči mi jih je)
-spoznala sem veliko novih ljudi (res, ogromno)
-prvič sem se napila
-bila sem v Pragi
-2x sem bila na koncertu od 30 Seconds to Mars
-prvič sem tetovirala
-prvič sem bila v pasjem zavetišču

Nič zares posebnega, če preberem ta seznam. Ampak tiste zares posebne stvari, ki bodo naredile leto posebno, so tisti mini spomini od vsakodnevnih mini dogodkov. Mogoče smejalni napad sredi pouka ali popolno odigrana pesem na kitaro. Mogoče tisti občutek v trebuhu, ko z najboljšo družbo sediš ob ognju in si ne želiš biti nikjer drugje, ali pa veselje v očeh prijatelja, ko zanj narediš kakšno malenkost.
Letos sem se imela fajn, drugo leto bo pa še boljše. Že vem, da bo :)

trenutno

2010-12-25T14:40:00.000-08:00

Iz srca vam želim, da ste vse teste odpisali pred počitnicami in imate sedaj na voljo 1 teden poležavanja in brezdelja. Kr če ne, bi se morali med počitnicami učiti za teste, ki jih pišete takoj prvi teden po počitnicah. Še bolj pa vam želim, da prvi teden po počitnicah ne greste na smučanje, če še niste pisali vseh testov. Ker če greste, vas stari testi, plus kakšna nova stvar (kot je recimo govorni nastop), čakajo v zadnjem tednu pred konferenco. Kar se bo zgodilo meni. Oja. Prvega januarja zvečer se odpravljamo smučat nekam v Francijo, god knows where - pa še ne zanima me preveč, ker itak ne smučam. Kul, ne? Torej, 1 teden me ne bo, mam pa precej stvari še za naredit pred konferenco. Upam, da mi bo uspelo.

Pa drugač? Kako ste se imeli za božič? Jaz sem bila ta zadnji teden še tako zaposlena s šolo, da nisem zares začutila tistega vzdušja. Škoda. No, sem se pa potem v petek super imela, ko sem zavijala darila pozno v noč :D
Danes smo bili pa vsi veseli. Zelo sem vesela copat, ki se z usb-jem priklopijo na računalnik in ti grejejo noge. Dobesedno. Pa Moleskine Book journal sem dobila! Zelo sem vesela, da imam tako družino, da pri izbiri daril dejansko pomislijo kaj in za koga kupujejo. Da ni vsako leto tisto klasično: pižama, brisača in čokolada. Ampak saj na koncu ni pomembno darilo. Vsaj materialno ne. Vse kar šteje je ljubezen, sreča in čas, ki ga preživimo s tistimi, ki jih imamo radi.

Že dolgo, okoli pol leta, me drži, da bi spet začela pisati. Mislim, zgodbo. Milijon idej imam v glavi, res, toliko stvari me navdihuje. Pa sem čakala najprej, da bom imela nov računalnik. To imam. Potem sem pa čakala, da bom imela čas. Tega se bo pa zagotovo kaj našlo v teh dveh tednih, glede na to, da bom na smučanju v Franciji in ne smučam :D Samo osnutek za zgodbo si naredim in grem v akcijo. Komaj čakam.

Upam, da se imate fajn. Prazniki so zato, da se uživa, zima je zato, da se oblečemo v topel pulover, sedemo pred kamin/radiator in uživamo. Poslušajte glasbo, berite knjige, glejte filme in nanizanke, ki vas spravljajo v dobro voljo. Seveda ob skodelici najljubšega čaja. Pa odpočijte si :)

Božič ni božič brez ... (skratka, objava polna hrane)

2010-12-19T03:15:00.000-08:00

-filma Sam doma na televiziji (v nedeljo zvečer)

-pomaranč

-sadnega čaja z medom

-vedno istih božičnih pesmi, ki so jih različni izvajalci posneli že prevečkrat

-dišečih svečk, olja, palčk z vonjem cimeta

-domačih piškotov v obliki smreki, snežakov, nogavic, zvezdic ...

-vonja po pecivu

-peciva :) (kakšnega sadnega kolača ipd.)

-tekanja po trgovinah v paničnem last-minute šopingu

-rahlo prevelikega, nesramno udobnega in toplega puloverja (po možnosti volnenega/pletenega)

-kičaste smrekice z okraski, ki smo jih delali v šoli/vrtcu, ko smo bili majhni

-trenutka, ko na božično jutro vstaneš zelo zgodaj, greš do smrekice in zagledaš to:

-cocacole z božičkom čez celo nalepko

-figur božička povsod

-vseh tistih milijon božičnih filmov (poleg Sam doma :))

-želje, da bi si vsaj enkrat dal na glavo božičkovo kapico in paradiral okrog :)

A imate še kakšno idejo?
Aja, pa jaz si zelo želim enkrat sestaviti/narediti/zgraditi eno gingerbread house. Vem, da po teh državah, kjer je to bolj razširjeno, prodajajo že pripravljene dele te hiške, ki jih potem samo sestaviš in okrasiš. Pri nas pa ne vem če. Vem tudi, da obstaja recept za to testo, ampak to zgleda kot čisto preveč dela zame. Pa še ne pečem preveč rada.
očitno bo to ostalo samo pri želji :)
Če se bom pa kdaj spravila delat to hiško, bom pa poročala :D

dogaja se

2010-12-13T07:34:00.000-08:00

Oja, kar precej stvari se je dogajalo medtem ko me ni bilo :) Pa da ne boste mislili, da sem res kam šla. Samo zelo sem bila zaposlena s šolo in tem vsem. Spet sem nazaj na facebooku, ker sem ugotovila, da brez njega pač ne gre, in mi še to vzame nekaj časa; postala sem bolj dejavna na Twitterju, na en forum sem se vpisala ... Skratka, dogaja se :) Bom rabila kar nekaj časa, da bom prebrala vse za nazaj, ampak brez skrbi, vas bom že ujela.

Ena velika stvar, ki se je zgodila, ko me ni bilo, je ta, da mi je res uspelo še enkrat it na koncert od mojih 30 seconds to mars, za kar sem hvaležna vsem, ki so mi to omogočili (koncerti.net za aranžma, kolegicam s twitterja za družbo in javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendij (?) za Zoisovo štipendijo in posledično denar za karto pa seveda staršem, da so me peljali v Ljubljano do busa in me prišli naslednji dan (med tednom!) ob petih zjutraj iskat :)) Imela sem se nadsuper in komaj čakam njihov naslednji koncert, ki bo v bližini :)

Dolgčas na busu do Bologne

Pred dvorano med dve-in-pol-urnim čakanjem, da nas spustijo not :)

Huh, ja, novo leto se bliža in z njim razni dobri možje, ki obdarujejo tiste ta pridne. A vi tudi kaj postavite pod smrekico za svoje starše, brate, sestre, babice, pse, tete, prijatelje? Imate že kakšno idejo kaj jim boste letos podarili? Mi smo se letos dogovorili, da lahko kupimo nekaj v vrednosti do 10€, ostalo moramo narediti sami. To mi je super ideja, ker taka darila so po navadi najlepša. Na eni spletni strani sem prebrala, da imajo po nekaterih družinah vsako leto temo za obdarovanje. Recimo nekaj rdečega. Ali pa nekaj, kar se sveti. To mi je pa še boljše :)

No, če boste koga obdarovali ali ne, ne pozabite na najlepše darilo, kar jih lahko komu podarite; nasmeh in lepo besedo, pa kakšen objem je tudi dobra ideja :)

Mimogrede, a ste še tukej? :)

Trst

2010-11-07T11:33:00.000-08:00

Včeraj smo se neustrašni 2.k podali na vsakoletno izmenjavo klasičnih gimnazij, ki je tokrat potekala v Trstu s slovenskim licejem. Izmenjava je bila enodnevna, zaradi nekih komplikacij, zato smo bili vsi skeptični, kako bo to sploh zgledalo. Se bomo sploh spoznali, se bomo sploh imeli fajn?
No, pa je bilo fajn. Imeli smo ogled Trsta (ki ima 200.000 prebivalcev - a ste vedeli, da je to mesto tako veliko? Ogledali smo si nekaj rimskih ostankov in tudi zgradb, ki so pomembne za novejšo tržaško zgodovino. Ker Novo mesto in Trst na nek način povezuje tudi Kette (ki je k nam hodil v gimnazijo, v Trstu pa preživel zadnje mesece svojega življenja), smo si ogledali tudi dele mesta, ki so povezani z njim.
Za kosilo smo imeli pizzo (what a surprise!), po kosilu pa smo se sprehodili po Devinu in si pogledali kje reka Reka, ki v Sloveniki ponikne, pride ven.
Tržaški šolski sistem je precej drugačen od našega, čeprav je to slovenska šola. Večina ima pouk tudi ob sobotah, razen tisti, ki so četrta viška gimnazija (kar je po naše 1. letnik, stari so pa '96 letnik), ker je bila letos uvedena neka reforma. Ur na teden imajo manj, povprečno šest, ocene pa od 1 do 10. Njihove šolske ure naj bi trajale 60 minut, pa so na začetku leta zbirali podpise in dosegli, da trajajo okoli 50 minut. Po vsakih dveh šolskih urah imajo 15 minut odmora, torej prva in druga ura - odmor; tretja in četrta ura - odmor. Imajo 2 razreda oddelka klasične gimnazije, v enem razredu jih je 6, v enem pa 8.
Trst kot mesto pa mi ni preveč všeč. Vse je sivo - še bolj je bilo zaradi megle, ki ni in ni hotela stran. Pa tudi čisto ni ravno. Ne bi tam živela :)

Skratka, izkušnja je bila super, vsi smo bili razočarani, ker ni izmenjava trajala 2 dni. Tržačani so super, komunikativni, prijazni in odprti. Vsekakor se veselim marca, ko oni pridejo k nam :)

Morje!

Morje 2! :)

Dejanski ostanki rimskega teatra

Gremo mi po svoje

2010-11-05T12:43:00.000-07:00

Nekaj tednov nazaj smo se s taborniki v našem rodu odločili, da bomo peljali otroke gledat tale film Gremo mi po svoje. Če zanj slučajno še niste slišali - gre za nov slovenski mladinski film, ki govori o tabornikih, ki preživijo en teden na taboru. Dejansko. Sama sem bila prvo sekundo, ko sem izvedela za film, totalno navdušena. Uau, film o tabornikih, resno? To je super propaganda, to se bo otrokom super zdelo in slovenska organizacija bo dobila nove člane. Ampak potem, več kot sem razmišljala o filmu, bolj skeptična sem postajala. A bodo tabornike res prikazali tako, kot je treba? Bo dovolj realnih situacij in dejanskih taborniških običajev, kot so dviganje zastave, zbor, pomivanje posode, ali bo to samo kup mulcev z rutkami okrog vratu - za katere niso prepričani, zakaj jih sploh imajo - ki tekajo okrog?

No, film smo šli gledat danes. Pred filmom smo se dobili in po Planetu Tuš paradirali v krojih in rutkah, postavili šotor in ogenj, razobesili naše fotke in strašili s petjem taborniških pesmi (naj povem, da sem posebej za ta dogodek naprintala pesmarico z 200 stranmi. Zapeli smo 4 pesmi :)). Staršem se je fajn zdelo, veselo so fotkali s svojimi mobiteli in sprehajali okrog svoje otroke.

Torej, film; presenetil me je, v pozitivnem smislu, seveda. Scenarij je super, tabornike so predstavili precej verodostojno. Snemali so ga na dejanski lokaciji tabora enega rodu (ne spomnim se katerega), imeli so dejanske šotore in zastavo. Vzdušje se je sicer začutilo, ampak po mojem mnenju, bi ga bilo lahko še več. Pa prikazali so jih, kot da večino časa nič ne delajo, oz. da delajo, kar se komu zazdi. Pri nas je program delavnic in aktivnosti, ki se ga držimo :) Izbira mladih igralcev ni ravno genialna, ampak kdo sem jaz, da bom o tem govorila :) Le čevlje sodi naj Kopitar, a ne? Aja, samo ena stvar je na naših taborih precej drugačna: mi imamo prepoved takšnih in drugačnih elektronskih pripomočkov - mobitelov, raznih psp-jev, računalnikov in podobnih oslarij.
Kul. Film me je spomnil na poletne tabore - vročino, smeh, super družbo, šotore in hladnega tuša :)

najbolj kulski šotor

naša miza

Jaka, wannabe filmska zvezda :)

Kaj me res razjezi

2010-10-31T02:33:00.000-07:00

Danes zjutraj sem reševala križanko v časopisu Žurnal in eno izmed "vprašanj" je bilo: Ime slikarke Kobilice. A kdo opazi kakšno napako? Njen priimek je namreč napisan narobe, ker so ga sklanjali. Priimki žensk se pa ne sklanjajo. To je, kot če bi rekli: Ime dijakinje Avguštine. To je narobe. Me ne zanima, če ima pač tak priimek, ki bi ga vsi avtomatsko sklanjali. In res ne razumem, kako lahko opazimo take napake v medijih. Javnih medijih. Pa saj vendar govorimo o slovenščini, našem maternem jeziku, ne pa o kakšni nepomembni stvari. Podobno me razjezijo tudi napake, ki se tičejo sklanjatev v rodilniku. "Nisem pobrisala mizo, nisem posesala tla, nisem naredil nalogo, niso jo pripeljali ..." Ljudje, naj bo pogovorni ali ne-pogovorni jezik, to je napačna raba slovenskega jezika. Okej, razumem, da je treba v pesmih (še posebej reperskih) včasih pač uporabiti narobno sklanjatev, da se stvari rimajo, ampak na televiziji se stvari ne rabijo rimati. In če mene vprašate, ni nobenega opravičila za napačno uporabljanje sklanjatev in drugih jezikovnih pravil v javnih medijih. Niti v časopisu, ki ga vsako jutro dobimo zastonj, niti v večernih poročilih.
Verjamem, da so napake pogostejše pri prostem govorjenju, ko besedila nismo naučeni, ampak si ga sproti sestavljamo v glavi. Ampak temu, da ti niti enkrat ne sklanjaš samostalnika pravilno, se žal ne reče napaka. Tudi nekateri profesorji in učitelji ne znajo pravilno sklanjati, kar se mi prav tako ne zdi v redu. Pa tudi, če je to profesor kemije ali fizike, saj se je treba tudi pri naravoslovnih predmetih sporazumevati v slovenščini. Pa ne pravim sedaj, da zaradi napačne rabe ene sklanjatve trpi naše sporazumevanje v slovenščini. Ampak se mi pa zdi nadvse pomembno, da se zavedamo, da je pravilna raba slovenščine in znanje jezikovnih pravil precej pomembno, če se že gremo neke Slovence. In tudi; le kako se bomo navadili pravilne sklanjatve, če jo slišimo le pri pouku slovenščine (pa še to ne povsod)?
Sama sem zelo kritična do napačne rabe pravil slovenščine in mogoče zgleda, kot da jaz pa vedno vse povem prav. Daleč od tega. Trudim se, da uporabljam pravilen rodilnik (ker mi gre ta stvar pač najbolj na živce) in ostale podobne neumnosti, drugače pa tudi jaz delam kup napak, kdaj sklanjam narobe, se zmotim in rečem v Bledu, namesto na Bledu, ampak seveda je lažje popljuvati druge ker
a) svojih napak ne vidimo
b) se nam zdi, da so napake drugih večje
c) se sebe pač ne pljuva
d) drugo

:)

Riba

2010-10-26T12:48:00.000-07:00

Danes bom o ribah. Pred kratkim smo stricu za rojstni dan podarili 2 zlati ribici, ki naj bi mu izpolnili vse želje. Kupili smo nekaj litrsko posodo (mislim, da okoli 8 litrov) z enim luknjastim kamnom, da se lahko skrivajo.

In jaz sem šla pogledat na internet kako pogosto jih je treba hraniti, ker tega nihče ni vedel. Izvedela sem še mnogo presenetljivih stvari, kot na primer to, da smo močno zgrešili pri nakupu posode, saj ena ribica v akvariju potrebuje okoli 40 litrov vode. Zlate ribice namreč zrastejo do 30 centimetrov, kar pa se očitno ne more zgoditi v 8 litrski posodi; še posebej, če si jo delijo s kakšnim drugim prebivalcem.

Premajhen življenjski prostor so celo povezali s primerom, ko so nekoč na cesti našli mucko, za katero so zaradi njene majhnosti mislili, da je stara par mesecev, v resnici je bila pa odrasla mačka, stara par let; odraščala pa je v premajhnem prostoru - tesni kletki, zato se njene kosti in mišice niso normalno razvile. (Podobno kot gejše, ki jim že v otroštvu začnejo vezati stopala in jih tlačiti v premajhne čevlje, da se ne razvijejo normalno, kar naj bi predstavljalo eleganco in lepoto)


Gejšin čevelj zraven škatlice od cigaret

Potrebujejo tudi filter, da jim vode ni potrebno menjati tako pogosto in pesek na dnu akvarija, saj rade brskajo po njem in se tako malo zaposlijo.
Aha, še to. Če imate ribe v bučki (okrogli posodi) in vam še niso umrle, čestitam! Saj okrogla posoda v kombinaciji z vodo ustvari optično prevaro za ribe in mislijo, da je vse obrnjeno. Zato skačejo iz posode, da bi prišle v vodo. Kar jim pa očitno ne prinese česa lepega.
Ribe torej prav tako, kot vsa živa bitja, potrebujejo dovolj velik življenjski prostor. Če imate doma zlate ribice, poskrbite, da bodo njihovi življenjski pogoji primerni in zadovoljivi in ribicam omogočite veselo in srečno življenje. :)

To naj bi bil fishface :)

;)

Ljubljana

2010-10-23T06:44:00.000-07:00

Včeraj je imela Gimnazija Novo mesto dan šole in nismo imeli pouka. Ta gimnazija je kul :) Z dvema sošolkama smo se z vlakom odpeljale proti ljubljani in se dobile s tisto sošolko Manco, ki ni vedela kaj je hospitalizacija :) Dopoldne je bilo mrzlo, zato smo zmrznjene hodile po trgovinah in se le malo zadrževale zunaj. Po kosilu v odlični restavraciji Joe Peña's, pa smo šle po coffee to go in se parkirale ob Ljubljanici in se nastavljale soncu. Res sem se imela fajn, punce so zakon.
Ko smo se odpravljale nazaj proti železniški, pa smo videle še stojnice z broškami (značkami, al kako jim rečete) in jih veliko kupile, tako da imam jaz najlepšo torbo :) Zavile smo še v bukvarno, kjer gospod prodaja svoje stare rabljene knjige (koliko knjig! Hudo, res mi je bilo prav žal, ker smo morale že na vlak - definitivno še pridem!). Potem smo se zgužvale na vlak, kjer smo imele srečo, da smo sploh sedele, ker so študentje seveda množično odhajali domov.
Torej, bilo je super, taki trenutki so mi najbolj všeč. Ko ne obstaja prej, ne obstaja potem, obstaja samo zdaj. Kul :)
Samosprožilec ftw :)

Ah, te besede

2010-10-20T13:23:00.000-07:00

Danes

Manca med latinščino: Profesorca, kaj je to hospitalizacija?
Profesorica: Da te spravijo v bolnico.
Manca: Kaj, a pol bomo mel mi pr matematki hospitalizacijo?
Profesorica: Tisto bo hospitacija.

Ah, Mančica :)

If time is all i have, I'll waste it all on you

2010-10-14T13:33:00.001-07:00

Video je tako čustven, da te kar stisne ...

Facebook

2010-10-08T13:25:00.000-07:00

Nočem, nočem, nočem, da se moje blogganje spremeni v občasno stvar, ki jo opravim le tu in tam (pa čeprav z veseljem) z izgovorom, da nimam časa. Vedno se najde čas za stvari, ki jih imaš rad. Pa tako dobro mi je že šlo, tudi par fotk sem dodala tu in tam. Saj se bom spet navadila.
Novo šolsko leto se je očitno spravilo v polni zagon, saj je pred mano precej naporen vikend. In res je, sezona učenja, švicanja, stresa in kronične neprespanosti se je začela. Tudi s taborniki smo na polno začeli in kar naenkrat je pred mano en kup stvari, ki se ne bodo naredile kar same od sebe (i wish!).
V ponedeljek gremo končno na tisto trodnevno obvezno hribovsko turo, ki so nam jo prestavljali 3 tedne. Odpravljamo se na Komno in ogledali si bomo njeno okolico (Triglavska jezera, slap Savica, Bogatinsko sedlo ...) Komaj čakam :)

Rada bi pa še nekaj pripomnila, kar imam v glavi že nekaj dni. Iz facebooka sem se zbrisala že kar nekaj mesecev nazaj, ker se mi je zdelo, da prevzema moje življenje.
Ampak kar se pa dogaja zanje čase, je pa preseglo vse meje zdrave pameti. Ne vem, če ste pozorni na to, ampak sedaj ima že vsak drek na facebooku svoj profil. Mislim, Žurnal, Novice, Dolenjski list?! Minuli teden sva šli s prijateljico iz šole in v mestu srečali Božota in Cvetko, reklamni nogavici banke Sparkasse, ki imata na facebooku svojo nagradno igro. Vse stvari že najdemo na facebooku in če bo šlo tako naprej, ne samo, da ne bomo potrebovali drugih spletnih strani, ampak tudi drugih stvari - mobitela, dejanskega socialnega življenja. Ali res ne vidite? Facebook nas uničuje. Kmalu bomo vsi zmedeni med pogovorom, ker se ne bomo znali več izražati z dejanskimi besedami... Žalostno.

Tako, to je to. Oglasim se kmalu :)
Mimogrede:

Fotka s Cvetko in Božotom :)

Ena kratka:

2010-10-01T16:37:00.000-07:00

Ja od rođendana pa do rođendana
čekam samo poziv tvoj.
Makar prazne riječi
bit će dovoljan mi znak, da još nije gotovo.

(Plavi orkestar - Od rođendana do rođendana)

nova objava :)

2010-09-26T10:25:00.000-07:00

Moram povedati, da sem zelo ponosna nase, ker sem šla prejšnji teden po parih letih spet k frizerju. Vmes me je strigla mami, ker sem od frizerja vedno prišla z nemogočimi lasmi. No, zdaj pa čakam, da mi zrastejo do določene dolžine, potem mi bo pa frizerka naredila obliko za skodrane lase. Ker namreč imam zelo skodrane. :)
Začenjam se zanimati za šport, kar mi ni niti malo podobno. Vpisala sem se na športno plezanje v šoli, v mislih sem imela tudi meditativno borilno veščino tai chi quan, pa sem si potem premislila, ker se mi je zdelo, da bi bili ostali tam starejši od mene vsaj 25 let - vsi pa vemo kako se počutiš, če si nekje najmlajši. Vsaj meni ni najbolj prijetno.
Zadnjič sem dobila pošto iz knjižnice, ker imam doma že 5 let nekaj knjig. Pisalo je, da jih moram vrniti do konca septembra. :) Nisem jih še.
Sicer sem pa do nadaljnega založena z dobrimi knjigami. Trenutno berem Ano Karenino od Tolstoja, ki gre zelo počasi, ker je napisana tako podrobno, da če se ne poglobiš in bereš počasi, spustiš veliko detajlov in potem pozabiš kaj si nazadnje prebral. V šolski knjižnici sem si sposodila še Jevgenija Onjegina od Puškina in Trpljenje mladega Wertherja od Goetha (se tako sklanja?). Če ste ravno v drugem letniku, verjetno veste o čem govorim. :)

Želela sem si napisat novo objavo. No tukej je, zdej si grem pa belo kavo naredit. :)

Neprecenljivo

2010-09-18T02:48:00.000-07:00

Taborniki so edina stvar, ki me iz jeznega in depresivnega človeka lahko v parih minutah spremenijo v naspidirano in polno idej. Res, edina. Ne pomaga niti najboljša prijateljica, niti dober film, tudi glasba včasih zataji. :) Včeraj se mi je spet to zgodilo. Ko sem prišla iz taborniškega sestanka, sem mislila samo na te superkulzakon stvari, ki se nam dogajajo pri tabornikih. Od teh majhnih klubskih sestankov in tekmovanj, ki se jih udeležujemo do večjih srečanj, kjer spoznavamo ljudi iz vseh koncev Slovenije in celo sveta.
In spet sem lahko razmišljala samo še o našem potovanju na Švedsko poleti. In izvedela sem, da gremo lahko leta 1013 v Kanado na podobno svetovno taborniško srečanje in leto kasneje, 2014 na Japonsko.
Vse to me naredi tako veselo :)

Vedno, kadar sem naletela na vprašanje "kaj bi naredila z *ogromna vsota denarja*?", se nikoli nisem mogla odločiti. Zdaj pa vem: Vse bi porabila za potovanja. :)

2 minute nazaj pride babi do mene in reče: "Prinesla sem ti čaj z rumom."
Hm. Pijanska družina for the win ;)

Če te ne zanima potek mojega dneva, beri drugi del objave :)

2010-09-15T08:30:00.000-07:00

Danes je bil dan grozen.
1. zaspala sem - zbudila sem se ob pol sedmih, s prijateljico pa sva običajno zmenjeni dvajset čez šest pri njej, da greva peš. In me je zbudil njen sms: "Nina, ura je pol sedmih!"
2. prvi dve uri smo imeli slovenščino, ki je sama posebi super, ampak z našo profesorico se ti zameri do konca življenja. Še slabše je, ker smo ravno pri romantiki (ki jo sicer obožujem), kjer se ukvarjamo z vprašanji tipa: ali je junak tragičen, če naredi samomor, ali je za samomor potreben pogum, zakaj hoče junak narediti samomor, kaj tipično romantičnega je v tem, da nekdo naredi samomor - no, saj ste dojeli.
3. latinščina bi bila super, če ne bi bilo v razredu tri četrtine debilov, ki nimajo blage veze o čem se pogovarjamo. V tem primeru bi dejansko kaj naredili ali pregledali, tako pa prevajamo en stavek 10 minut (ne pretiravam).
In latinščina me je tako zamorila, da sem mislila, da za današnji dan ni več upanja, da bi se izboljšal. Ampak, glej ga zlomka, domov sem prišla dokaj hitro in naredila večino stvari za šolo, ura pa je šele 15:39! How cool is that? Običajno delam do nekje šestih in potem sem tako utrujena, da grem lahko samo še spat. Danes bom spet našla čas za branje in sproščanje :)

Čeprav sem objavo začela precej nesmiselno, sem se pisati v bistvu spravila z namenom.
Kako ste kaj seznanjeni z collab(oration) channel-i na youtubu? Gre za channel-e, kjer več ljudi daje videoposnetke na isti channel - po navadi vsaki osebi pripada en dan v tednu (odvisno seveda koliko jih sodeluje) in snemajo videoposnetke na temo, ki je določena za tisti teden ali pa ima vsak svoje področje o katerem vsak teden posname video. To bi se še zmenili. Na koncu so primeri teh channel-ov.
Kakorkoli, cel vikend sem razmišljala, da bi jaz tudi sodelovala v kakšnem takem projektu, ker so pri tem sami plusi (izboljšaš/pridobiš govorne sposobnosti, spoznaš nove ljudi, zabavaš se ...). Trenutno imam v mislih samo en minus, ki je, da je to treba narediti po šoli, ko imaš že domačo in vse to - ampak snemanje videoposnetka (če seveda ni nek profi video) ti ne vzame celo popoldne + to ni obveza, da MORAŠ narediti video vsak teden. Nič hudega, če ti kdaj ne uspe.
Seveda bi morali imeti neka pravila: Ljudje, ki bi želeli sodelovati v takem projektu, morajo biti komunikativni, odprti, zabavni in kreativni, saj bo le s temi lastnostmi nastal zanimiv video.Glede ostalih pravil, bi se dogovorili kasneje.
Aja, bi bilo pa fajn, da bi imeli iz vsakega konca Slovenije enega. Oziroma, da smo vsaj malo razpršeni - ker res ni najbolj zabavno, če bi bili vsi iz istega okolja :)
Kako se vam zdi? Meni je ideja noro kul in upam, da še koga zanima, da gremo v akcijo :) Spread the word :D
Če ste za oz. poznate koga, ki je za - napišite komentar ali pišite mail na glista01@gmail.com.

Znani collaboration channel-i:
VlogCandy
Foreverthefivekids

Late nights

2010-09-07T15:02:00.000-07:00

Danes je torek. Ob torkih imaš pouk popoldne, kar pomeni, da prideš domov okoli šestih zvečer.
Potem poješ pozno kosilo/večerjo in ura je pol sedmih. Imel si 7 ur in večina profesorjev ti je naložila en kup domače naloge, ker očitno vsi mislijo, da na svetu obstaja samo njihov predmet. Spraviš se delati nemščino, matematiko, latinščino in se nekako prebiješ do konca, ko je ura nekaj minut do devetih. Komaj že čakaš mehko posteljo, čaka pa te še ponovitev osmih predmetov, ki jih imaš jutri na urniku in tuš.
A smo mogoče supermani?
Jaz nisem videla nikogar, ki bi imel gate čez pajkice.

Uganka

2010-09-04T02:44:00.000-07:00

Le kaj za boga, bi lahko 15 kričečih komaj-da-najstnic (s tem ciljam na 11, 12-letnice) v soboto dopoldne delalo pred Merkatorjem (ki naj bi praznoval svoj ne-vem-kateri rojstni dan)?
Namig? Ok.
Stale so precej skupaj, skoraj v skupini, skoraj so se že prerivale, stegovale glave proti nečemu/nekomu in pri tem spuščale nenavadnje zvoke navdušenja.
Kaj bolj jasno?
PETER VODE je prišel!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
In itak, nisem imela mobitela pri sebi, da bi pofotkala to vzhajajočo pevsko zvezdo (in njene oboževalke) na slovenskem "glasbenem" nebu. Prekleto.
Kakorkoli že, Pero je stal tam s svojo Justin Bieber frizuro in svetlečo živo modro kitaro obešeno na sebi in se smehljal v različne fotoaparate staršev, ki so ponosno fotkali svojo hčerkico zraven njega.

Upam, da sem dogodek dovolj slikovito opisala in ne pogrešate preveč fotografije. Mi je pa iskreno žal, da ne bom imela fotke v spomin na ta zgodovinski dogodek.

socializacija

2010-09-02T07:26:00.000-07:00

Dejansko imamo 3 ure zgodovine na teden. :O

In zdi se mi, da je skrajni čas, da se začnem malo socializirati.
No, sicer bo pa moj poskus verjetno spodletel, ker zunaj na zabavah nikoli ne uživam preveč - kar pa naj bi bil namen tega, da greš ven, a ne? Danes me je sošolka vprašala, če grem v petek na School season opening party (ali nekaj podobnega) v priljubljen lokal. Ne vem. Mogoče bi bilo pa dobro, da grem? Vsaj pogledat?

Mimogrede, www.web-imo.blogspot.com
Prosim mnenja :)

Kakorkoli že, ker moja mati trenutno nakupuje v Ljubljani, se bom počasi sama odpravila na sejem učbenikov, ker jih rabim še par. Preden vse poberejo, banda!

Ideje, ideje

2010-08-30T05:09:00.000-07:00

Večina nas je spet pred tistim delom leta, ko se življenje vsaj približno vrne v ustaljene tire, oz. si naredi nove, po katerih se potem fura večji del leta. Če ste tip človeka, ki lažje funkcionira, če se večinoma ravna po urniku (dnevnem, tedenskem, kakorkoli pač že), potem predvidevam, da se delno veselite prihajajočih dni.
Tudi meni je bolj všeč, če imam nek urnik, po katerem se ravnam. Še bolj mi je pa všeč, da je pretežno zapolnjen, zato si nmeravam letos poiskati nekaj novih aktivnosti. Tudi prosti čas bolj kvalitetno porabim, če ga imam manj. Tudi bloggam bolj pogosto, kar mi je všeč. :D

Dobila sem eno dobro idejo, za enega izmed mojih blogov, ki trenutno ni v uporabi. Ko (če) jo bom začela uresničevati, boste sami pogruntali :D

Pa še nekej. Nekaj vas je reklo, da najdem dobre spletne strani. Kako bi se vam zdelo, da bi imela en blog posvečen samo predstavljanju zanimivih spletnih strani? :)

Ponosna lastnica

2010-08-27T09:58:00.000-07:00

Dragi moji, v čast in ponos mi je, da vam predstavim mojega novega prijatelja, ki se je včeraj javil, da me bo spremljal ob težkih trenutkih preživljanja na internetu, pisateljskih blokadah ob blogganju, mučnih urah, ki bi jih morala preživeti za šolskimi knjigami, pozno v noč (ali zgodaj v jutro), ko ne bom mogla zaspati in mi lajšal psihične bolečine ob morebitni bolezni, ko ne bom mogla početi nič drugega kot ležati v postelji in piti čaja.

To je moj novi pripomoček za blogganje (in za še kaj drugega). HP probook 4520S po imenu Henrick. Nekako sem že mislila, da bom kupila Lenovo-ta ali Toshibo, pa sva z maminim bratom (ki mi je radodarno pomagal izbrati računalnik), bolj kot ne, naključno naletela na tega lepotca.
Je barve kaviarja, torej rahlo rjavkaste - čeprav še nikoli nisem jedla (ali sploh videla) kaviarja (in nisem prepričana, da ga sploh hočem). Tipkovnica je v stilu Applovih računalnikov, samo brez lučk. Pa še numerično tipkovnico ima ločeno - tako kot pri "namiznih" tipkovnicah. Skratka, prekrasen je.
Kakorkoli že; ni bilo možnosti, da bi ga dobila brez kakršnega koli operacijskega sistema (z operacijskim sistemom je računalnik malo dražji, saj le-ti niso ravno najcenejša stvar na svetu) in moj Henrick je na sebi imel operacijski sistem Linux. Sedaj ga prvič uporabljam in kot zvesta uporabnica Windowsa, moram priznat, da je Linux malo hecen.
Plusi so: Imaš več namizij (najmanj 4) in na vsakem imaš lahko odprta različna okna - na enem pišeš referat za šolo, na drugem brskaš za ta referat po netu, na tretjem imaš pa chat/facebook/karkoli pač že, če ti postane dolgčas med delom za šolo. Iin med temi namizji se lahko hitro premikaš s preprostim klikom. Linux je eden najvarnejših operacijskih sistemov in to brez anti-virusnega programa! Virusov za linux praktično ni in na njem boste popolnoma varni. Sistem ima par zanimivih aplikacij, ki vam malo popestrijo uporabo.
Minusov ne bom pisala, ker nisem še veliko raziskovala sistema, pa tudi ne spoznam se na računalnike tako zelo, da bi lahko do podrobnosti opisovala lastnosti. Torej, precej drugačen je od Windowsa, ampak mislim, da se ga bom lahko navadila.

Poletno branje avgusta?

2010-08-17T23:32:00.000-07:00

Vem, vem, da je že malo prepozno (malo?) za moja priporočila za poletno branje, ampak odkrila sem eno zelo zabavno angleško stran za ljubitelje branja (no, in Angleščine). Imenuje se WEBook, precej znana pa je tudi po imenu "Page to fame".
Tukaj neuveljavljeni pisatelji objavljajo svoja dela - kratke zgodbe, blog objave, poezijo in celo cele romane, mi, bralci pa jih ocenimo. Na strani je registreranih tudi kar nekaj agentov, ki prav tako brskajo po delih in iščejo nove zvezde v literarnem svetu.
Na stran se preprosto registriraš, izbereš katero zvrst bi rad ocenjeval in s klikom na gumb dobiš prvo stran naključne knjige, ki jo nato oceniš 1 - 5.
Super stvar se mi zdi, da dokler sam ne oceniš knjige, ne vidiš ostalih ocen, prav tako ne podatkov o avtorju. Tako je tvoja ocena res tvoja.
Če ocenjujete dela, je stran popolnoma brezplačna. Če pa želite pisati, pa morate plačati "prijavnino". Pisatelji lahko izpolnjujejo tudi določene izzive, med katerimi pa lahko dobiš super idejo ali navdih za pisanje tudi, če si na strani samo bralec.

Print screen, klik za povečavo.

http://www.webook.com/
Uživajte :)

The sketchbook project

2010-08-09T07:58:00.000-07:00

Na to spletno stran sem naletela po naključju in mi je ideja zelo všeč. Gre za superkul projekt "skicirke". Prijavite se v projekt in izberete temo na katero boste delali. Na dom vam pošljejo skicirko in začnete ustvarjati. Saj veste, ko imamo tiste minutne navdihe. Vzamete skicirko in sestavljate, režete, lepite, rišete, pišete. Karkoli. Ko končate (do roka, seveda) pošljete skicirko nazaj, kjer jo opremijo s kodo in jo skupaj z drugimi skicirkami iz celega sveta odpeljejo na turnejo po šrevilnih mestih v zda. Ljubitelji umetnosti listajo po vaših skicirkah in dobijo mnogo navdihov, morda ravno iz vaše. Ko skicirke končajo s turnejo, jih postavijo v knjižnico muzeja umetnosti v Brooklyn, kjer so na ogled vsem ljudem. Kul, ne? :)
Saj bi sodelovala, ampak se preveč poznam in mislim, da bi na skicirko preveč pozabljala. Razmišljam pa o nakupu ene, ki ne bo sodelovala v tem projektu in je ne bom rabila dokončati do roka :)

dvopičje pomišljaj zaklepaj zaklepaj zaklepaj

2010-08-03T09:26:00.000-07:00

Res mi ni uspelo it na koncert poleti v Benetke, ampak na tega bom pa zares šla.
In s sabo uzela fotoaparat!
Utrinek iz Münchna:

Pa še en nov videospot imajo, se ga splača pogledat, ker je po mojem mnenju odlično narejen, ne glede na to ali vam je všeč njihova glasba ali ne.
Se ga pa ne da direkt nalimat, ker je zaščiten, zato link:
Closer to the edge

Nike + (iPod)

2010-07-31T02:45:00.000-07:00

Nike plus je pogruntavščina ljudi, ki delajo pri podjetju Nike in sicer je zapestnica, ki je povezana s čipom, ki ga ustavite v podplat posebej za to narejene Nike plus teniske. Na zapestnici je majhen display, na katerem so vse informacije o vašem teku - koliko ste pretekli, kako hitro tečete, koliko kalorij ste porabili itd. Nič presenetljivega.
Ampak kar se meni zdi izjemno kul je to, da lahko ta display iztaknete iz zapestnice in vtaknete v računalnik in prenesete podatke. Posebej za to je Nike ustvaril spletno stran nikeplus.com na kateri se registrirate in

si lahko izberete že določen program (podobno kot pri knjigi)
delite svoje rezultate z drugimi ljudmi
spremljate svoj napredek
si ustvarite svoje cilje
tekmujete proti prijateljem
se pridružite skupini in izpolnjujete zabavne izzive
tečete za svojo državo in tekmujete proti drugim državam

Nike plus zapestnica

Nike plus čip v podplatu :)

Nike plus pa je združil moči tudi z iPodom in ponuja opcijo, da se čip namesto z zapestnico poveže z iPodom. Tako ti med poslušanjem glasbe glas "pove" informacije o teku. Rezultati so tudi napisani na bolj preglednem ekrančku in že na iPodu si lahko izbirate vrsto treninga in izzive.
Lahko si pa nastavite tudi svojo "power song" in jo z enim dotikom vklopite, ko vam primanjkuje motivacije.

Po mojem mnenju je to koristna stvar. Izzivi, naloge in tekmovanja na internetni strani te motivirajo, pridobiš tekaške izkušnje in tek postane zabavnejši.
Nike plus sem dobila za rojstni dan in ga bom povezala z iPodom, ko mi ga prijateljica vrne. Čaka me še nakup tenisk, potem pa - gremo švicat :)

muc muc

2010-07-29T13:03:00.000-07:00

Ta dan je minil

2010-07-26T12:38:00.000-07:00

Kadar mine dan,
mislim na vse, kar sem storil.
Sem ga zapravil?
Ali sem kaj dosegel?
Sem pridobil prijatelja
ali sovražnika?
Sem se na vse hudoval
ali sem bil prijazen?
Kar sem danes storil,
je minilo.
Ko bom spal,
bo vstal nov, blesteč dan,
ki ga lahko izrabim
ali zapravim,
po svoji želji.
Drevi sklenem:
dober bom,
prijazen bom,
nekaj bom storil,
kar bo vredno storiti.

Calvin O. John

2010-07-22T06:24:00.000-07:00

9gag

vse

2010-07-21T02:48:00.000-07:00

Včeraj sem prišla domov iz tabora. Morala bi it še na pico zvečer z vsem vodstvom, da se vidimo ko smo lepi in čisti, ampak sem bila čisto mrtva - zaspala sem takoj po kosilu in spala do pol enajstih danes. Mobitel je pa itak prazen. Mogla bi tudi poklicati prijateljico Evo, da ne grem na sprehod zvečer, pa mi tudi to ni uspelo.
Ma dobro.
Zdaj se vračam v ustaljeno življenje, hehe. Vstajanje ob osmih, kakšen sprehod v mesto, obvezen sprehod zvečer, izlet v Ljubljano, kakšen večer v šotoru s prijatelji itd.
Grem zdej telefon napolnit, odpisat na vse smse, poklicat par ljudi, prečekirat slovenske železnice za izlet po Sloveniji, ki ga nameravamo izvest, pogledat katerega prenosnika bi imela in nadoknadit gledanje filmčkov na youtubu :)

Tumblraš?

2010-07-06T07:21:00.000-07:00

Spet imam za vse internetne/blogerske/zdolgočasene ljudi eno poslastico. Tumblr! To spletno stran sem odkrila že nekaj časa nazaj, ampak nisem imela časa, da bi jo podrobneje raziskala.
Je precej kot blog, ampak še z dodatki. Bolj že meji na osebno spletno stran. Objavljate lahko pesmi, video posnetke, fotografije, besedilo, druge spletne strani, citate itd. Tudi spremljate lahko druge "osebne strani", ki so narejene s pomočjo te spletne strani in ste, podobno kot pri facebooku, obveščeni o njenih novostih.
Vem, vem - zakaj bi se ubadali še z eno spletno stranjo podobno bloggerju, ko pa lahko tukaj objavimo in delimo čisto vse malo prej naštete stvari?
No, razlogov je kar precej. Od tega, da fotke, ki jih objavite, niso popačene (kot to mnogi ugotavljate pri blogu), do tega, da vsak teden osebje izbere najboljšega pisca/avtorja svoje spletne strani in vas z malo sreče pošlje med zvezde. No, seveda je stran ameriška (ali mogoče angleška?) in boste na nebu prepoznavnih piscev malo težje zasijali z našo lepo Slovenščino.

Deluje v neposredni povezavi s Twitterjem in je idealen za skupine, saj omogoča nekaj super nastavitev za primer, da si spletno stran delite z drugimi ljudmi. Pohvalen je tudi glede zasebnosti - imate možnost nastavitev kaj kdo vidi. Za vsako objavo/fotko/pesem, ki jo objavite, lahko nastavite kdo jo lahko vidi in kdo lahko daje komentarje. Lahko je vidna samo vam, lahko določeni skupini ljudi, lahko pa celemu svetu.

Tukaj je primer naključne tumblr spletne strani: http://hrrrthrrr.tumblr.com/
In pa še nekaj razlogov več, da se pridružite tej hitro rastoči mreži spletnih strani: Zakaj vsi obožujejo tumblr?
In končno, želim vam obilo zabave: http://www.tumblr.com/

To naj bi držalo. A se jim upremo?

Imam še več

2010-07-05T10:29:00.000-07:00

Ne morem si
zamišljati
ljudstva brez doma
in vendar vidim
vsak dan
brezciljno tavanje
obupanih
kako iščejo korenine in stvari
ki bi njihovemu življenju
lahko podelile smisel

Ubogi belec
v svojem besu
v svojem sijaju
v vsej svoji blaginji
si svojo dediščino
izgubil
in zdaj hočeš mojo
daj
vzemi jo
jaz imam še več

John Twobirds Arbuckle

Indijanska poezija.
Vsak taborniški tabor je speljan na neko temo, ki je potem rdeča nit celotnega taborjenja in vseh delavnic in aktivnosti. Letošnja tema so indijanci. Ker sem malo pomagala pri programu za ne-ravno-najmlajše, me je vsa ta indijanska kultura malo odnesla.

A brief history of the USA

2010-07-04T00:06:00.000-07:00

+ in - za poletje

2010-07-03T01:35:00.000-07:00

Prve tri dni letošnjega poletja - mislim pravega poletje (sonce, vročina ...) - sem se spraševala, zakaj ga ne maram. "Zakaj že ne maraš tega, Nina? A nisi komej čakala, da si boš oblekla kratke hlače?"
Ja, res sem. Ob koncu tistih deževnih dni sem si res zaželela, da bi jih bilo konec, da bi si oblekla čim manj in šla na balkon brat knjigo. (Verjetno vsi veste kaj sledi): AMPAK!

Danes	Jul 03	pop. plohe	18°C	31°C
Ned	Jul 04	pop. T-plohe	18°C	30°C
Pon	Jul 05	T-plohe	17°C	29°C
Tor	Jul 06	pretežno jasno	17°C	29°C
Sre	Jul 07	delno oblačno	16°C	29°C

Halo?! Od kar se je vreme izboljšalo, se temperature kar nočejo znižati!
Po hiši hodim oblečena v kratke hlače in majico brez naramnic, se nastavljam namiznemu ventilatorju (klime namreč nimamo) in ležim na kavču z okončinami vrženimi čim dlje od sebe.
Tri dni nazaj sem dobila hlačotožje - pogrešanje dolgih hlač, jesenskega vetra, lepih barv listja, debelega puloverja, dežnika v torbi, normalnega dihanja in NE sopihanja ...
Torej, pri poletju ne maram vročega vremena, močnega sonca, potenja, limanja oblek na prepoteno telo, neprestanega zvoka kosilnice od zunaj, komarjev. Ni mi všeč to, da so čez dan izvzete vse zunanje aktivnosti, ki se lahko začnejo šele po 21.00 uri, ko pa te po navadi že začnejo jesti komarice.

Vsekakor sem si pa mogla s težkim srcem priznati, da poletje skriva tudi kakšno prijetno stvar. Recimo, da odmisliš komarje in greš zvečer na sprehod, lahko loviš kresničke, prespiš kakšen večer v šotoru s prijatelji, pečeš koruzo ob ognju, gledaš utrinke - nič takega, kar bi se dalo početi čez dan. Hm, i wonder why. :)

Zanima me kaj imate vi radi pri poletju in česa ne marate. Hop na komentarje! :)

Do you wanna dance and hold my hand?

2010-06-28T06:08:00.000-07:00

Minule dni sem preživela skoraj izven civilizacije, ob vodi v šotoru v kratkih hlačah in kopalkah. Natančneje - na morju. Šli smo samo za vikend na otok Rab v avtokamp Lopar v San marinu, kjer sem bila že dvanajstič. :)

Romantika med čakanjem na trajekt

Beach girls :)

Veselo razpoloženje v šotoru

In še ena huda spletna stran:
http://9gag.com/
Hude fotke in videoposnetki za nasmejat :)

summer time

2010-06-22T05:32:00.001-07:00

Tako, dragi moji, zdaj gre pa zares. Prvi poletni dan (torej najdaljši dan v letu!) je minil deževno in hladno (mi smo doma zakurili kamin!), ampak danes se sonček že bolj kaže in tudi kape in šala ne potrebujemo več. Poletje je vsekakor tukaj. K boljšemu občutku prispeva še šola oz. konec šole :) Mi smo s poukom že zaključili, jutri moram v šolo odnesti vpisnico in ostale papirje, dvigniti potrdilo o šolanju in očistiti ter izprazniti omarico. Sicer bo moja še nadaljna tri leta, ampak me je strah, da me bodo septembra tam pričakale kakšne žuželke, ki bi se zaredile notri med poletjem :)
Spet bom imela bolj malo počitnic, ampak mi je to kar v redu. Če nič ne delam, mi kmalu rata dolgčas, zato imam raje aktivne počitnice z malo poležavanja. Ne bom pisala seznama knjig, ki bi ga rada prebrala, bom pa ob koncu počitnic napisala kaj sem prebrala. Prav tako se še odločam, če bi naredila to do seznam, ker vedno pozabim napisati pol stvari, polovica napisanih se pa nikoli ne zgodi. Imam pa že par načrtov:
V četrtek popoldne naj bi šli na morje še s par družinami in mojo sošolko - za 4 dni :) Junij bo mimo in 5. ali 7. julija (odvisno od tega ali bomo šli peš ali ne) se odpravljam na tabor s taborniki in priča boste mojemu najdaljšemu bloggerskemu premoru (se mi zdi), ker pridem nazaj šele 20. julija. Do avgusta je na vrsti malo poležavanja in za enkrat še ideja o izletu po Sloveniji z vlakom z nekaj prijatelji.
V avgustu naj bi šli tudi na morje z družino - tisto pravo morje za več kot 1 teden nekam, kjer se ne dela nič, razen je, pije, bere in spi, ampak mislim, da bom to preskočila.
17. avgusta grem pa delat na Telekom, da si naberem malo denarja in pridobim nekaj izkušenj iz zlaganja papirjev. Juhej! In res bi se rada naučila narediti maso za palačinke.
Dobite kakšno fotoreportažo :)

Jun 23	13°C	26°C
Jun 24	13°C	25°C
Jun 25	14°C	26°C
Jun 26	14°C	26°C
Jun 27	16°C	27°C

kolektivc 2010

2010-06-19T03:58:00.000-07:00

Včeraj se je v Novem mestu odvijal dijaški/študentski žur za konec šole - kolektivc. Sestavljen je bil iz popoldanskega dela (različne delavnice - bodypainting, grafitiranje ... in športni turnirji - beach volley, košarka ...) in večernega dela (koncerti različnih skupin). Letos je bil poudarek na popoldanskem delu, zato so nastopale neuveljavljene novomeške skupine, ki pa so dvignile razpoloženje in naredile tak žur, kot bi ga tiste že znane. Tudi lokacija se je spremenila - vse delavnice in koncerti so se dogajali v parku pred Kulturnim centrom Janeza Trdine, praktično sredi mesta, športni turnirji pa v športnem parku na Loki.
Moram pohvaliti organizatorje - dijas (dijaška sekcija društva novomeških študentov) za super organizacijo in izvedbo.
Imeli smo se fajn, zaključek šolskega leta smo zaključili kot se spodobi.
Danes pa še na en žür, na after afterja afterja afterja - after 4 (če me spomin ne vara) also known as prva obletnica valete. :)

Imeli smo tudi bazen :)

o modi

2010-06-17T10:14:00.000-07:00

Ajde, suhice, naval na Slovenski top model.
Šele danes sem slišala, da famozni top model prihaja v Slovenijo. Nekaj časa sem spremljala ameriško oddajo, pa sem se je nagledala. Hrvati so tudi bolj "napredni" od nas na tem področju, tudi oni so ustvarili to oddajo kar nekaj časa nazaj. No, ta stvar prihaja tudi v našo mini državo. Moje mnenje? To je samo ena riba v morju resničnostnih šovov, ki pa na žalost zahteva suhe, visoke, zabavne, mlade punce, ki bodo v 12 tednih sledile navodilom, se morda osmešile, pustile šolo, se odrekale različnim stvarem, preslišale marsikatero opazko sostanovalk, samo zato, da bi postale manekenke. Po mojem skromnem mnenju, je to precej butasta ideja.
Če hočeš postati manekenka, pojdi v agencijo, kjer te bodo izmerili, pofotkali in ti postavili par vprašanj. Če jim boš všeč, te bodo pač najeli.
Če pa si želiš, da bi ljudje vedeli tvoje ime in priimek in še kaj precej osebnega, pa pojdi v big brother in vsak dan pleši striptiz.
Pogledala sem video z lova na manekenke iz Novega mesta, ki je potekal že 28. maja in videla punco, ki hodi na isto šolo kot jaz, v isti letnik. Lovka (tista, ki lovi manekenke. Mimogrede, a kdo ve, zakaj se tem ljudem reče skavti?) jo je fotkala in ji dala prijavnico. Kul, če se ona vidi v tem, ampak jaz si sebe ne predstavljam, da jeseni ne bi šla nazaj v šolo, ampak v neko hišo, kjer bi nekaj časa živela še z 11 drugimi puncami, ki so jih prav tako "potegnili" iz šole.
Res ne vem, kaj se v takem primeru naredi s šolo. A ima kdo izkušnje s tem?

Če sem že pri modi - nisem nek obsedenec z modnimi smernicami in modernimi stili. Rada pa gledam modne fotografije, ker so mi lepe. Pa ne tiste, ki so v revijah (Elle ipd.), ki so tam zato, da pokažejo obleke. Meni so všeč predvsem tiste, ki jih ljudje posnamejo sami.
Ah, ne najdem ene najboljše strani - ljudje uploadajo fotke sebe, svojega stila in obleke tistega dne in tam je večina fotk noro hudih. A mogoče kdo ve naslov te strani? :)
Popravek: Prijazna Jana mi je povedala stran! Prečekirajte lookbook.

Še en super lep video za super dobro pesem:

Sem se naučila ;) Pripravite se ne poplavo filmčkov ;)

invalidi

2010-06-12T10:43:00.000-07:00

Danes sem se prvič peljala na invalidskem vozičku! Ni predolga zgodba, zato jo bom delila z vami.
Že včeraj smo se s taborniki odpravili na Gorjance, kjer smo se pripravljali na danes - prišli so naši najmlajši s starši. Podelili smo jim znanja in veščine, ki so jih osvojili čez leto. Akcija se je končala in morali smo nazaj v dolino. Odločila sem se, da grem peš, glede na to, da gor nisem šla. Se bom malo rekreirala :) No, however, do tega ni prišlo, ker mi je dve minuti pred odhodom na nogo padla klop - veste tiste klopi, ki so v bistvu polovica velikega drevesnega debla na dveh štorih? - no tista klop. Natančneje na gleženj.
No, potem sem prišla domov in oči me je odpeljal v bolnico, če bi bilo slučajno kaj zlomljeno. Spustil me je pred vhodom, sam pa je šel parkirat avto, in medtem ko sem s polžjo hitrostjo šepala do cilja, je do mene prihitel vratar z vozičkom. Čeprav sem se upirala, me je spravil gor in počakala sem očija.
Ko sem čakala, da bom na vrsti, sem se malo peljala okrog - mislim, kaj naj bi pa druzga delala - in čeprav se mi je zdelo zelo zabavno, nisem mogla iz glave pregnati tistih, ki nimajo možnosti, da bi vstali, če se jim ne bi dalo več sedeti - tako kot bi jaz lahko, kadarkoli bi se naveličala vozička. Takih, ki bi radi tekli, hodili peš in z veseljem pospravljali, samo, da bi jim noge delale. Ob njih se počutim nekoristno. Ljudje godranjamo za vsako stvar, ki nam ni po godu in še predobro drži to, da ne vemo kaj imamo, dokler tega ne izgubimo. Take ljudi že od nekdaj občudujem, ampak včasih pozabim, kako jim je. (Ok, sej ne, da vem, kako jim je v resnici, ampak sej veste kaj mislim.) Danes sem se spet spomnila.
In potem sem se spomnila še na vse tiste pogumne ljudi, ki se udeležujejo športnih tekmovanj za invalide. Ti so pa res od sile. Vsa čast njim.
In potem pridem do tega, da sem še bolj jezna kot običajno, da zdravi ljudje parkirajo na mestih za invalide. Me hecate? Grozni ste. Pfuj.
To sem imela za povedat.

Še moja malenkost, ki ni niti slučajno potrebovala invalidskega vozička:

Aha, še to - prepričana sem, da ste opazili funkcijo "načrt" v bloggerju. Meni se zdi super. Bom jo podrobneje prečekirala, ko bom lahko dlje sedela na stolu ali mi bo pa kakšen prijazen človek prinesel računalnik na kavč/mojo sobo. Me že rit boli. ;)

Sonet št. 130

2010-06-07T17:30:00.000-07:00

Ne, ona nima žametnih oči
in niti kodrov kakor svila;
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni;
in usta bi se od koral ločila;
sem videl rože, bele in rdeče -
na njenih licih take ne cvetó;
in so dišave, mnogo bolj dehteče
kot vonj, ki veje njeno ga telo;
njen glas poslušam rad, četudi vem,
da zvoki strun prijetneje zvené;
kako boginje hodijo, ne vem,
ko ona hodi - stopa kot ljudje;
in vendar se mi zdi bolj očarljiva
kot vse, ki pesem jih slaví lažniva.

(William Shakespeare)

Sem sredi učenja književnosti in enostavno nisem mogla mimo tega soneta.
Potrebno je še omenit - prevedel ga je Janez Menart in meni je boljša prevedena verzija. Bolj gladka je, bolj pojoča. Tu najdete original.

blebečem

2010-06-06T02:01:00.000-07:00

Ne prenesem blogov s pretirano optimistično vsebino non-stop. Da v vsakem postu piše, da ljubiš življenje, da si srečen, da imaš najboljše življenje na svetu, da se skos smeješ ...
Mislim, sej okej, super, sem vesela zate. Ampak keep a little bit of that joy for yourself, ok?

Sama nase sem jezna, ker sem zaspala danes, ko sva bili s prijateljico zmenjeni, da greva tečt. Name se ne da zanest, res. Tako da, ko me prosite za kaj ali pa se z mano dogovorite za kaj, prosim, imejte v mislih, da bom mogoče pozabila (v vsakem primeru pa zamudila).
Včerej sva s to prijateljico imeli mini movie night in sadni večer :)
Pogledali sva film My sister's keeper. Ne bom govorila vsebine, ker ni zabavno če veš vsebino filma, preden ga sploh pogledaš. Ja, namigujem na to, da ga poglejte. Eden najlepših filmov, ki sem jih pogledala v življenju.
In pa še Just like heaven. Ni mi bil všeč. Tist tipičen ameriški, saj veste.
Všeč mi je, da se čez vikend vstanem zgodaj. To je zame ob sedmih. Potem imam dneva res veliko in delam stvari, ki jih ne bi, če bi se zbudila ob običajni uri (beri: ob enajstih, dvanajstih). Danes sem sicer zaspala tek, ampak sem si pa naredila zajtrk in English breakfast tea in se z dobro knjigo odpravila na balkon. Kul :) Rekreacija bo pa sledila zvečer.

Moram še plakate naredit za slovenščino in se naučit književnost pa govorni. In pa matematiko. Potem pa samo še latinščina, potem pa čao knjige, čao urnik, čao šola.
Ah, če se vsaj vse to ne bi zdelo tako daleč.

Jutri imamo razrednikov dan - gremo v Ljubljano v kinoteko, kjer si bomo pogledali nek star (dooh) film, potem je pa prišlo do spremembe v načrtu, in imamo približno štiri ure za karkoli - šoping. Nisem too crazy about it, ampak res rabim kavbojke.
Fajn se mejte;)

Edwina Hayes - Feels like home

predavateljske in risarske sposobnosti

2010-06-03T07:53:00.000-07:00

Danes spet ni bilo pouka, how cool is that? Imeli smo predavanje o zasvojenosti, ki je bilo zmerno do pretežno kul, tega tipa sem sicer že poslušala lani in govoril je iste stvari. Potem smo šli v knjižnico Mirana Jarca, kjer je bilo v bistvu zanimivo, ker so nas peljali v prostore, kjer še niskoli nismo bili - v arhiv, skladišče in nekam, kjer vnašajo knjige v nek sistem (?). Če sem iskrena, nisem preveč poslušala (like you can't tell ...). Khm. Nazadnje smo se odpravili v frančiškansko knjižnico, kjer sem tudi že bila in slišala popolnoma enake stvari, kot danes.
Ko to pišem, mi je vse manj jasno, zakaj predavatelji ne spreminjajo svojih predavanj. Okej, vem zakaj - ne da se jim. Imajo sestavljen en tak dober govorni nastop in ga ponavljajo 10 let. Mislite, da kdaj pomislijo, da je pa kdo od teh, ki poslušajo predavanje, mogoče že kdaj poslušal njegovo identično nakladanje? To ni kul. Zanimivi predavatelji so tisti, ki improvizirajo. Taki, ki vsakič povejo malo drugače in jih isti ljudje radi poslušajo večkrat.
Mimogrede, zelo zanimivo predavanje na katerem sem bila - predavanje kanadskega pisatelja Richarda Scrimgerja. Pa še v redu knjige ima. Sicer sem prebrala samo dve, ki sta namenjeni malo mlajšim otrokom (10 let), ampak po teh sodeč, piše odlične romane tudi za malo starejše.

Kakorkoli že, spet smo po šoli zavili v čajarno (no, prej še po banane, nektarine, češnje in jogurt za malico v Mercator). Danes smo bili vsi precej umetniško razpoloženi. Zadala sem si precej utrujajočo nalogo - nisem pretirano potrpežljiv človek. Moram pa povedat, da je to najlepša stvar, kar sem jih kdaj narisala (pobarvala?). Brez heca. In upam, da bodo prijazni čajarnski ljudje mojo risbico obesili na steno (ker imajo namreč steno, ki je polimana z risbicami, ki so jih narisali/pobarvali gostje. Enkrat fotkam, obljubim!).

Precej kul začetek, ne? :)

Ne hudo kvaliteten close-up

In pa še ... totalno ne-out of focus ... končni izdelek
You get the idea

zgodba v sliki

2010-06-02T08:46:00.000-07:00

Danes smo imeli športni dan. Šli smo po Jurčičevi poti,
ki je dolga 15 km in pol poti poteka po gozdu v hrib.

A se še komu zdi ta napis na muzeju hecen?

Mogla sem. Štala.

S kritiko eurosonga zaostajam, ampak bo. Enkrat.

Mami, js nimam nič za oblečt!

2010-05-30T05:22:00.000-07:00

I think someone should get a life.
Or at least clean room.

1n73rm3zz0 0 j4g0d4h 1n 5cr466lu

2010-05-26T08:23:00.000-07:00

Že sreda je, ampak meni se še vedno zdi začetek tedna. Verjetno zaradi ogromnega kupa predmetov, pri katerih še rabim ocene - ah, noči do petka bodo spet kratke ...
Sicer pa, v petek se moje muke končajo - od petka naprej je čas za uživancijo (okej, pa za tisto enko pri slovenščini - ja, slovenščini) - v petek zvečer gremo s sošolkami na nočno kopanje. Ali pa popoldansko, ne vemo še.

Sezona jagod se je letos sicer začela nekoliko bolj pozno, ampak jagode so še vedno dobre. Ne vem, kako je pri vas, ampak tukaj prodajajo jagode skoraj pred gimnazijo - te ne vem če so dobre. Prodajajo jih pa tudi melo ven iz mesta, na moji poti domov - in te so najboljše. Mami se tam ustavi na poti iz službe in vsak dan prinese par posodic (? zabojčkov? mislim, da je en 1kg) jagod. Njam.

pretty, eh?

Danes smo imeli samo 7 ur (ja, to je samo 7. Drugač jih imamo po večini kar 8 - od sedmih do dveh) in po šoli smo s sošolkami šle v čajarno. In ne si zdej predstavljat, da to laufa samo pozimi ker se pač reče čajarna. Ok, res je, da imajo po večini čaje - milijon različnih vrst, mmm - ampak super je tudi poleti, kjer se na terasi super sprostiš ob dobri knjigi in najboljši ledeni kavi na svetu. No, danes smo pa možganom privoščile trening (ja right, kot da jih ta teden že ne mučimo dovolj):

ustvarjalnost na višku

P.S.: A kdo ne zna naslova prebrat? :)

rekreacija?

2010-05-22T09:57:00.000-07:00

Spet sem se spravila v pogon in leno telo prepričala, da je rekreacija dobra. Zelo težko se sicer spravim ven - še posebej tečt, ker mam v spominu slabe posledice. Čeprav jih nikoli zares ni bilo. Pač blokada v možganih. Ampak danes sva se s prijateljico (in zdej po tanovem tudi sošolko - prepisala se je 2 tedna nazaj) spravili na mini stadion in imeli v mislih peščeno plažo in vroče vreme. Torej kopalke. Ah. Sej se ne sekeram preveč, ampak se mi zdi, da je fajn bit poleti vsaj malo bolj samozavesten glede svojega telesa.
Ja.
Kakorkoli že, treba bo pa izvajat še kakšno telovadbo za možgane, glede na to, da me prihajajoči teden čaka precej neprijetnih predmetov. V bistvu ni nobenega dobrega - matematika, fizika, kemija, latinščina & referat o Avstraliji. Ah, sej nas je večina na istem. To me malo tolaži.

Danes je lep večer. Pri nas še malo sonček sije, počasi zahaja in pri tem oddaja tako lepo toplo svetlobo.
In že par dni sem precej poetično razpoložena, ampak ko pa gledam v prazen list, prazna postane tudi moja glava. Škoda, ker včasih se mi res posrečijo dobre rime. No, al pa tud ne-rime.

Ej,
tole obožujem po moje že od plenic.
Super posladek al pa osvežitev al pa s kosmiči. Njam.

iPod accessories

2010-05-20T08:51:00.000-07:00

Pred kratkim sem po pošti dobila vse stvari, ki sem jih naročila v spletni trgovini DealExtreme, kjer prodajajo predvsem tehniko - od stvari za računalnike, avtomobile, telefone, predvajalnike glasbe, do stvari za dom in celo nekaj modnih dodatkov imajo na zalogi. In vse to po zelo ugodni ceni. Sedaj zvenim kot prodajalka iz top shop reklam, ampak poglejte si sami - nekatere stvari so tudi do polovico cenejše kot v drugih trgovinah (cene so v dolarjih!). Seveda moram omeniti, da pošiljke prihajajo iz Hong Konga in vsi vemo kako kvalitetne stvari pridejo od tam. Ampak hej - vse dela kot je treba. Oči in stric že precej časa neprestano naročata stvari v tej spletni trgovini in ne spomnim se, da je bilo kdaj kaj narobe.
Ja, tudi jaz sem malo prebrskala stran in našla par super kul stvari:

1. Mini zunanji zvočniki za iPod - več oseb lahko hkrati gleda kakšen film

2. Radio za iPod (ker iPod nima možnosti radia)

3. Malo večji zunanji zvočniki za iPod, ki vedno pridejo prav na kakšni zabavi ali pa pikniku.

Imajo še usb vhod, režo za SD kartico, zraven pa dobiš
še nastavke za Nokio, SonyEricsson in Motorolo, tako da
lahko glasbo predvajaš direkt iz mobitela.

Zvok je pa noro dober glede na super mini velikost :)

Če vas še kaj zanima, pa na dan z besedo :)

mi mamo se fajn, če vam prav je al ne

2010-05-15T07:09:00.000-07:00

Res, zadnje čase nimam volje za pisanje. Verjetno tudi zaradi dejstva, da sem lansko leto ob tem času opravila že z večino ocenami, letos me čaka pa še en kup predmetov. Ni zabavno.

Razmišljala sem o horoskopu. Ne verjamem v napovedi, ki jih lahko preberemo na zadnji strani vsakega časopis. Verjamem pa, da je nekaj na tem - naš značaj je sigurno delno povezan z mesecem v katerem smo se rodili. Zadnjič je sošolka prinesla neko knjigo z opisi horoskopov in ugorovila sem, da sem čisto tipičen rak. Tudi moja prijateljica je tipičen lev.
Če je ta vpliv res mogoč - zakaj pride do tega? To mi je res zanimivo.

In še nekej - če se bo v času mojega življenja na Zemlji zgodila 3. svetovna vojna (ali kakšna druga podobna katastrofa), bom - če preživim - naredila samomor.

Nočna ptica?

2010-05-06T05:50:00.000-07:00

***
Bil je torek in bil je oblačen majski večer. Sedela je za kuhinjsko mizo na tistem mestu, kjer ima pred sabo okno. Tam rada sedi, ker ima na očeh cel prostor, poleg tega pa še delček ogromne zunanjosti, ki se konča v ... no, v bistvu nikjer, ker naj bi bilo vesolje neskončno.
Njen obraz je bil brezizrazen, zato bi človek verjetno pomislil, da gleda v prazno. Pa ni.
Spremljala je, kako zunaj hiše počasi nastaja noč. Kako lepa zelena drevesa iz minute v minuto postajajo bolj pošastna in ulične svetilke bolj in bolj uporabne. Nepremično je sedela in si poskušala zamisliti, kaj bi delala v tem trenutku, če bi se nahajala nekje na tem našem planetu, kjer se še ni znočilo. Misli so ji bile všeč, zato je svoji namišljeni dvojnici izoblikovala cel dan.
Sem in tja je v kuhinjo prišel eden od staršev, se brigal zase in ignoriral njeno strmenje nekam ven. Včasih ni bilo tako. Včasih sta jo po uri gledanja v eno točko spraševala, če je kaj narobe.
Kaj naj bi pa bilo narobe? Ali ne sme samo gledati, razmišljati, biti tiho in sedeti nepremično več ur ... Ne?

***

Prvotna ideja je bila, da bom z rahlo umetniško svobodo pisala o tem, kako sem sama preživela minuli dve noči, pa me je malo odneslo. Že dolgo nisem tko pisala. :)
Kakorkoli že, splet dogodkov je naredil svoje in v noči iz torka na sredo, zvečer nisem opravila običajne rutine, ampak ostala budna. Celo noč. Učila sem se namreč geografijo, ki smo jo pisali v sredo. Ne vem, če se to ljudem pogosto dogaja, da prebedijo celo noč v šolske namene. Ali pa sploh prebedijo noč? To, da ne moreš spat ne šteje. No, zame je bilo prvič.
In v sredo sem bila čist okej. Super, v bistvu. Neverjetno dobre volje sem bila.
Iz včerej na danes, sem se pa učila zgodovino - popoldne se nisem, ker sem šla (logično) spat. No, danes se pa nisem celo noč, ker okoli dveh niti gledati nisem mogla več.
Ampak zjutrej, ko sem se zbudila, je bila pa kriza.
Tak občutem sem mela, da sem samo na pol živa. Res - kot, da mi delajo samo tisti življensko pomembni organi, drugo je pa out. Kot bi me izštekali. Po šoli sem se vlekla kot megla, možgani mi niso delali. Pa še čuden dan je. Stanje se je malo izboljšalo, ko sva s sošolko med glavnim odmorom šli na drugi konec mesta (ne tako daleč, kot se sliši - 10 minut) v Čajarno Krojač (ja, vem, nesmiselno ime) po tee to go, da bi se malo zbudila. Čaj je bil super, pomagal je. Pomagal je pa tudi mini sprehod in sonce, ki se je na 10 minut menjavalo z dežjem.
Ni bila tako slaba izkušnja, afterall.

Eno najbolj izvirnih prevoznih sredstev v Novem mestu
+ reklama za lokalPatriot.
Kje se dobi takega? :)

Majica za letošnjo cvičkarijo.
Cvičkarija je pred vrati (sobota) in
novomeška je itak najboljša, ker je poleg vsega
še brez vstopnine. Če smo pa dolenjci, no :)
Naj vam zaupam, da bodo letos poleg drugih igrali tudi
Zmelkow! Žur!

Aja, jutri gremo v Škofjo loko - dijakom klasične gimnazije vračamo obisk. Žür :)

musicbox

2010-05-03T11:17:00.000-07:00

Še ena stvar, ki mi gre neizmerno na živce, so takoimenovani musicbox-i (oz. musicplayerji) na blogih.
Pridem na blog, Preberem objavo ali dve, potem pa me kar naenkrat (musicbox se mora seveda naložit) s stola vrže začetek neke pesmi. In ta situacija je še bolj neprijetna, če poslušam svojo glasbo ali tiste pesmi ne maram. Ali oboje. In potem iščem ta musicbox po celem blogu, ker ga po možnosti ni v stranski vrstici in postanem totalno živčni, ker mi predvajanje dveh različnih komadov naenkrat uniči razpoloženje. Še vedno ne najdem musicboxa, zato pritisnem pavzo na pesmi, ki sem jo poslušala do nevljudne prekinitve nekega bloggerja, ker se mu je pač zdelo zabavno, da ima na svojem blogu musicbox in s tem predstavi svetu svoj glasbeni okus.
Potem začne pesem na z musicboxa prekinjati in štekati - ker se pač sproti nalaga (al kaj jaz vem zakaj) in to me pripelje do tega, da slej kot prej zaprem blog. Torej, na škodo pisca.

Je pa še ena možnost.
Ne poslušam svoje glasbe in pesem z musicboxa se naloži dokaj hitro, pesem je precej po mojem okusu in paše na blog. Preberem objavo ali dve in si zaželim malo prečekirati profil pisca. Kliknem več o meni (oz. kar pač že moram, da pridem do profila) in, glej ga zlomka - glasba izgine! Kliknem nazaj, da bi pogledala katero pesem sem poslušala par trenutkov nazaj in musicbox spet začne s prvo pesmijo.
Mogoče vam to ne gre tako na živce, ampak jaz pa kar pike dobim.

Kakorkoli že, mi je pa všeč musicbox, ki se ne aktivira samodejno. Tako lahko malo prečekiram glasbene okuse drugih. To mi je pa zanimivo. Pa si lahko po svoji želji predvajam kakšen komad, če mi je všeč in posledično še bolj uživam v branju bloga.

Ob priložnostnem nakladanju o glasbi, bi vam rada predstavila enega izmed svojih najljubših opernih pevcev (ki mogoče ni tako zelo operen (?), kot drugi). Opernih pevk ne maram preveč, ker pojejo previsoko (pač - opera) in to mi sčasoma začne presedati.
Torej, i give you, Andrea Bocelli.

kres

2010-05-02T03:15:00.000-07:00

Ena stvar, ki jo zelo rada počnem je brskanje po tujih blogih. Okej, to se je zdej slišalo, kot da delam kej prepovedanega. Kaj naredim: Grem na en blog - recimo od nekoga, ki ga berem. Potem kliknem nekoga od njegovih spremljevalcev in tako naprej. In odkrijem kakšne zelo zanimive bloge. Probejte. :)

Kresovanje je potekalo gladko, brez požarov, vsaj pri nas. S taborniki smo se dobili pri naši taborniški hiški v gozdu, zakurili kres, spekli čevapčiče, igrali kitaro in zelo glasno peli (beri: se drli), pili pivo in se imeli skrajno fajn. Pa sej s taborniki je vedno žur.

Vem, da je slika popolnoma glupa in nejasna.
Men je pa ušeč :)

Ne se igrat z ognjem :)

Včeraj je pa za našo hišo na travi potekal piknik. Povabili smo še družinske prijatelje itn. Pa sej veste kako ti pikniki zgledajo. Ne vem za vas, ampak pri nas so jutra po pikniku običajno manj ugodna za starše. Pride muc mal na obisk. ;)

Še ena lepa spletna stran - vse kar napišete vam prevede v slavčkov jezik.
-> Nightingale songs

Grooveshark

2010-04-28T06:38:00.001-07:00

Nikoli ne boste verjeli do česa je danes prišlo, samo zaradi nepojemljivega dolgčasa. Kodrala sem si lase! Ok, js mam že naravne (?) lase zelo skodrane - res ful. In si jih običajno toliko zravnam, da ostanejo samo malo valoviti. Danes pa sem jih zravnala tako, da so bili čisto ravni. Res, do konca. Potem sem si jih pa skodrala in sedaj zgledajo precej hipi in lepo padejo na ramena. Zanimivo.
To bom še kdaj naredila, ko bom imela 1 uro časa preveč :)

Še nekej bi rada delila: Spletno stran Grooveshark.
Ste že kdaj slišali za to?
No, to je spletna stran, ki izgleda kot predvajalnik glasbe. Zakaj? Ker tudi je! Na njej lahko nadete katerokoli glasbo, ki si jo zaželite v tistem trenutku. Lahko si naredite svoje playliste in delite pesmi z drugimi. In namesto, da vlečete glasbo z interneta, s čimer so vaše možnosti, da okužite računalnik res zelo velike, pa še ilegalno je, se povežete na Grooveshark in brez downloadanja in kršenja pravic poslušate glasbo. Kul, ne? :)

In, danes grem spet gledat Remember me. Že tretjič ;)
Fajn se mejte, pa omeglejte ;)

marshmellow

2010-04-26T00:46:00.000-07:00

Ah, te počitnice.
Po pravici povedano, ne maram počitnic. Ker počitnice zame pomenijo, da sem doma in nil ne delam, kar mi pa ni všeč. Sej vem, da bi se mogla organizirat pa use, ampak se mi ne da.

Kakorkoli že; spet nisem dolgo pisala, razlog je omegle, spletna stran za katero nam je povedala Kristina. S tem se tako hitro zamotiš, da ure kar letijo mimo. Res je, da porabiš kar nekaj časa za iskanje primernega sogovornika, ker jih večina išče cybersex, ampak ko ga pa najdeš pa običajno postane zanimivo. Nekateri te že na začetku napadejo z asl (age, sex, location), nekateri pa že s prvo besedo začnejo dialog z namišljenimi osebami. To je tako zanimivo! Recimo pozdraviš: "Hi, Jessica" in če je človek za stvar, te bo pozdravil z drugim imenom in ustvarila bosta namišljeni življenji teh dveh oseb. :)
Kakorkoli že, obstaja nekej za umret hecnega: http://www.omeglechats.com/
kjer ljudje pošiljajo svoje hecne chate s stranger-ji. Jaz sem poslala že 4, bom vidla, če jih bo dodal. Moram pa delit z vami enga hecnega uberalles - Don't your pony

Hja, to je več ali manj to.
Aja, ste že kdaj pekli marshmellowse? Sej veste, tko k delajo v filmih na taborjenjih? Ok, če niste, morate itak probat, kr to je zakon.
Ampak, my point: ste jih že kdaj pekli na parkirišču? Ne?

Fajn se mejte!

Slovenija je čista, škatle od pice damo pa v kanto za papir.

2010-04-19T11:27:00.000-07:00

No, kako ste se mel na čiščenju Slovenije? Js sm se mela super; počutila sem se zelo koristno medtem, ko sem izkopavala plastenke in plastične vreče iz gozdih tal. In bila sem vesela, ker sm naredila nekej dobrega. Enostanvno ne razumem ljudi, ki namenoma odvržejo smeti (papirček od lizike ali pa pralni stroj - oboje je smet!) v gozd, na travnik al pa ob cesto, skratka, kamorkoli drugam, razen v koš. In zanima me, kaj sploh pripelje ljudi do tega. Zakaj bi si človek rekel: "Aha, mikrovalovka nam je crknila, bom jo jutri kar v gozd odpeljal. Ah, pa še pralni stroj bom vzel, itak že slabo ožema." Res, ni mi jasno. To je kot, če bi namenoma jemali arzenik in se počasi zastrupljali ali pa namenoma jedli hrano bogato s slabimi maščobami, čeprav veste, da ste v nevarnosti, da zelo zbolite, ker je vaša raven slabega holesterola že previsoka.
No, kakorkoli že, v gozdu smo našli vse možno - od sodov in zakopanih plastičnih vreč do narkomanskih igel, 7 embalaž Substrala in napisa vhod, katerega izvor je neznan.

To je bilo na pol pod praprotjo in rastlinjem

Tabornik se znajde :)

Z vami moram pa delit še nekej lepega.
V superski piceriji v mestu (Novljan) - kjer imajo odlične pice in kjer smo stalni gosti tudi novomeški taborniki, saj imamo tam kar veliko sestankov - lahko pico naročiš tudi za domov. In poglejte kakšne lepe škatle imajo!
Po moje bi morale biti vse škatle od pic take. Če jih že (škatle) plačamo, naj bodo vsaj lepe ;)

Moram se navadit več fotkat, da bo kakšno "zanimivo" zgodbo popestrila tudi kakšna fotografija. Meni je tako bolj zanimivo brat. :)

Kako je pa teb ime?

2010-04-18T13:25:00.000-07:00

Mnogo ženskih imen je bilo nekoč navdih za pesmi, ki so nastale iz ljubezni. Med moškim in žensko, med očetom in hčerjo, prepovedane ali zatrte.
Tako. Danes bom pisala o pesmih, ki v sebi skrivajo ljubezen do točno določenega dekleta. Pa če tudi samo v naslovu.
Vedno mi je zanimivo brskat po spominu in se poskušat spomnit kakšne pesmi, ki vsebuje žensko ime. In prav fajn je met kakšno "svojo" pesem :)
Sm se potrudila pa poiskala kr velik pesmi in celo različne zvrsti so :)

Nekej teh:

Uspavanka za Evo - Andrej Šifrer
Saša - Marjan Novina
Patricija - Zablujena generacija
Julija - Aleksander Mežek
Somewhere my love (Lara's theme) - Doctor Zhivago
Opera Carmen - George Bizet
Nina - Jole
Give me hope, Joanna - Eddy Grant
Ne joči Ančica - Zlatko Dobrič
Marie, ne piši pesmi več - Hazard
Gorska roža - Andrej Šifrer (tale je za Špelo)
Mandy - Westlife
Carolyna - Melanie C
Iris - Goo goo dolls
Angie - Rolling Stones
Proud Mary - Creedence Clearwater Revival
Billie Jean - Michael Jackson
Dear Hannah - Metro Station
Hey there, Delilah - Plain White T's
Für Elise - Ludvig Van Beethoven
Emily - From first to last
My Bonnie - The Beatles
O, Anja - Mi2
Silvija - Magnifico
Laure ni več - Miran Rudan
Veronica - Elvis Costello
Tiffany blews - Fall out boy
Barbara - The temptations
Frida - Psihomodo pop

Kot ste ugotovili, pesmi je ful. Prepričana sem, da jih veliko naštetih že poznate. Če pa, punce, še nimate svoje pesmi, vam lahko predlagam samo eno stvar - kakšnemu dečkotu morate povzrožit totalni zastoj srca in ga čisto očarat in oh in sploh, pa vam bo napisal pesem. Samo mogoče si boste morale spremenit ime, ker ne bo našel rime na vaše ime. Če vam je ime recimo Valentina (Valentinaaa je kot minaaa) ali Veronika (Veronikaaaa je slabša kot Monikaaa) ali kaj podobnega.

Aja, če vam ni ime nič od naštetega pa imate svojo pesem oz. če je več pesmi na vaše ime, je dobrodošel kakšen link v komentarju.

In tudi, če ne nameravate limati linkov s pesmimi, je komentar dobrodošel.

(O)čistimo Slovenijo

2010-04-14T07:53:00.000-07:00

Kot veste, je v soboto ogromna čistilna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Mislim, da je to super kul akcija; udeležilo se je bo veliko ljudi in očistili bomo velik del Slovenije, popisali divja odlagališča ipd. Prepričana sem, da bo precej učinkovita, samo kaj, ko bo čez slab mesec spet cela umazana.
Torej pri akciji bodo sodelovale različne prostovoljne organizacije in tudi posamezni prostovoljci. Če se na akcijo ne odpravljate s šolo ali kakšno drugo organizacijo, si lahko pogledate seznam zbirnih mest za prostovoljce in očistite svojo okolico skupaj z družino ali prijatelji. Če pa nameravate biti nekoristni in nedejavni, pa vsaj ločujte odpadke tisti dan - zaradi tega vam ni niti treba iz hiše (razen, ko odnesete smeti ven :). Plastenke v plastiko, papir na kup, steklo v svoj zabojček, organske odpadke v kompostnik, nevarne odpadke stran od drugih, itn.
Veliko ljudi si reče, da ne bo nič hudega, če samo oni ne bodo sodelovali. Res ne bi bilo hudega, če bi namesto 100.000 parov rok imeli 99.999 parov, ampak, če bi to reklo 1000 ljudi, se pa že pozna, a ne?
Kar hočem povedat je, da je treba kdaj tud kej hvaležnega za našo Zemljo naredit, če nam je že odstopila svoj prostor. Predstavljajte si, da ne bi nikoli v življenju nikomur rekli besede hvala. Začeli bi vas malce postrani gledati, se vam ne zdi?
Naj bo ta čistilna akcija majhen hvala (2000 let prepozno, pa vendar) mini delčku naše Zemlje. :)
www.ocistimo.si

Še nekej:
Paramore - The only exception
Lepa :)

Praga, ne pozabi me ;)

2010-04-13T09:11:00.000-07:00

O Pragi se mi odkrito rečeno ne da pisat. Med drugim tud zarad tega, ker bi bila objava stokrat predolga. Povem vam samo par stvari:
Praga je zelo lepo mesto; čisto (dejansko ni smeti in peska) in urejeno. Ima bogato zgodovino, ki se jo splača slišat. Skoraj celo mesto je tlakovano. In nimam zdej v mislih tlakovane pločnike pa sem in tja kakšno cesto. Dobesedno vse ceste in vsi pločniki so tlakovani. Po mestu je veliko ur. Na vsaki cerkvi je ena, zasledila sem pa tudi 3 na drogih.
Vožnja je bila naporna; težko se je peljat 12 ur na busu. Noč, ki smo jo preživel v hotelu v Pragi je bla nora - veliko sranja se je dogajalo. Js pa Kristina sva pa lepo spali v sobi, medtem ko so drugi delali kozlarije. In trdlo - njihova nacionalna sladica, ki jo prodajajo na ulici - mmm.

Torej jutri je pri nas premiera filma Remember me (Ne pozabi me) z Robom Pattinsonom v glavni vlogi. Zelo rada bi šla na premiero - iz neznanega razloga obožujem premiere. Ampak ker moja prijateljica med tednom ne sme hodit ven (ja, tud kino se šteje pod to. In sprehodi in vse.), bova šli v soboto. Film bi znal bit zelo zanimiv. NE zaradi tega, ker igra Rob glavno vlogo. Če sem čist iskrena; men on sploh ni tako dober igralec (okej, poznam ga samo iz sage Twilight, ampak mi je že na prvi pogled tak, antipatičen - sej poznate to). Poglejte si trejler.

Nekej kulskega: Kristina je kul. Ona je edina oseba, k mi ni rekla, da sm zmešana, ko smo se pogovarjale kako bi umorile enga tipa, ki je v hotelu v Pragi nadzoroval zajtrk in večerjo.

Grem zdej v Grčijo.
Seveda ne dobesedno;
učit se zgodovino ;)

Ăhój

2010-04-11T02:07:00.000-07:00

Kristinino delo

Obsežnejši post o Pragi še pride :)

Hranarajček, usoda, parodontax

2010-04-07T12:26:00.000-07:00

Če v trgovini opazuješ človeka in mu malo škiliš pod prste (ali pa na blagajni pogledaš kaj je kupil), si lahko z malo domišljije izoblikuješ njegovo osebnost. To je nadvse zabavno, če ste podobni meni in sovražite nakupovanje za hrano. Sej veste to, k gremo z vozičkom po veliki trgovini in potem plačamo 100€ pač za stvari iz vozička, ki smo ga komaj vlekli za sabo?
Če me mami kdaj uspe zvleči iz hiše v ta hranarajček (hrana+raj+voziček?), stojim nekje ob strani in pazim na voziček, medtem ko se mami sprehaja med policami in nabira stvari. Da se ravno ne ustrelim od dolgčasa ali pa umrem naravne smrti (od dolgčasa ... bi bla to še vedno naravna smrt? Hm.), opazujem ljudi. Njihove kretnje, geste, mogoče slučajno slišim kakšen pogovor med možem in ženo, med upokojencema, med skupino fantov itd. in opazujem kaj imajo v vozičku. Na prvi pogled se zdi, da vsi ljudje kupujejo enake stvari. Kruh, mleko, sol, moka ... Ampak, če se poglobiš, lahko opaziš razlike.
Potem si v glavi zamislim žrtvino osebnost. Glede na njene stvari v vozičku. Potem sestavim zgodbo o njeni preteklosti in sestavim njeno prihodnost. Precej zabavno. Kot kakšna online igra. Oblikuješ človeka.

Kaj, če je kdo tako oblikoval nas? Mislim, če usoda obstaja, jo je moral nekdo izbrati za nas. Kaj, če se je kdo enostavno poigral z lasnostmi, ki jih je imel po abecednem vrstnem redu napisane v debeli knjigi, in na slepo naredil kombinacije? Hecno, do kakšnega razmišljanja me je pripeljalo nakladanje o moji domišljiji.

Kakorkoli že, obstaja pa še ena nerodnost - v trgovini, kjer ni hrane - vzemimo na primer drogerijo - lahko še lažje poveš dejstva o človeku. In se redkokdaj zmotiš.
Danes sem v Müllerju čakala v vrsti za blagajno in punca pred mano je na tekoči trak zložila okoli 10 konzerv z mačjo hrano, valček za pobiranje muck z oblek in še par stvari. Starejši gospod za mano je imel v roki šampon, milo, robčke in Parodontax. Kako neprijetno mi je bilo, ko sem izvedela, da ima gospod protezo! Sej ne, da je to nekaj groznega, ampak Parodontax je lepilo za zobno protezo, a ne? S tem jo običajno poskušaš skriti. Hecno.
Al pa ta mila - če si pozoren kakšne vonje izbirajo ljudje, ti to nudi veliko možnosti za treniranje možganov v smislu sestavljanja zgodb, dogodkov iz življenja tiste osebe ali pač česa, kar zahteva malo domišljije in oči na pecljih.

Jutri gremo v Prago. S šolo. Bom vrjetno še pisala preden bomo šli, ker gremo ob 23.00 :) Mogoče bom imela kamero s sabo. To je vedno žur gledat posnetke, ko prideš nazaj.

Naslednjič bom pisala o poševni pisavi. Morda.

fotofotofoto

2010-04-06T11:11:00.000-07:00

Torej. Na kratko o minulih dogodkih:

Projektni teden smo zmerno do pretežno uspešno izpeljali. Naša delavnica je izdelovala časopis projektnega tedna in prvi dan sva se s sonovinarjem odpravila na teren delat reportažo. Šla sva v zavetišče z delavnico "sobivanje z živalmi". Men je blo grozno. Js bi k seb kr vse tiste kužke vzela.
Vikend je bil - kot običajno - katastrofa. Edina dobra stvar je, da se mi je z interneta končno snela (downloadala, kakorkoli pač že temu rečete) prva sezona nadaljevanke My so-called life.
Preživeli smo pa tudi kar nekaj toplih sončnih dni, vključno z danes, ko so bili oblaki nad Novim mestom kot narisani. Kot bi kdo po sinje modrem platnu z belo tempero naredil par vijug in krogov in jih malo razpackal. Sonce je doseglo samo strehe hiš in prizor je bil res lep.
Seveda nisem slikala.

Utrinki:

Zavetišče - unknown punca

Zavetišče - unknown punca

Prosta ura? Na fotki z Manco :)

Happy times - petki na loki - Simona, Živa

Letim se zdej (ob 21.00) biologijo učit.
yay :)
i'm having so much fun.

Š(kalska liga), Š(panske nadaljevanke), Š(ola)

2010-03-28T01:42:00.000-07:00

V petek okoli dveh popoldne, smo se s taborniki odpravili na železniško postajo in skočili na vlak proti Velenju. Udeležili smo se orientacijskega tekmovanja (Škalska liga, ka te briga), ki poleg sopihanja v hribe ponuja tudi zabavne naloge, kmečke igre in čevape za kosilo. Tekmovanje zgleda pa tako:
Če imaš do Velenja malo več vožnje, organizatorji ponujajo prenočitev v telovadnici škalske šole. Zvečer prideš tja, raztegneš armafleks in spalko in naročiš pico za večerjo. Zabavaš se še z drugimi ekipami, ki prav tako prenočujejo tam, se greš kakšno zabavno igro in miriš otroke, ki se tepejo z zvitimi armafleksi. Potem zaspiš in se zjutraj zbudiš z rahlimi bolečinami v zgornjem delu hrbta, zaradi neudobne podlage in preklinjaš organizatorje, ker so odprli okna v telovadnici in je bilo mrzlo.
Se preoblečeš, iz ruzaka potegneš gojzarje, spakiraš armafleks in spalko in se odpraviš ven po zajtrk, kjer se že dogaja čisti žur. Večina ekip je že tam, glasba se dere iz zvočnikov, in ti pozdraviš par znanih obrazov, ki si jih spoznal na drugih taborniških akcijah.
Kmalu greš lahko pogledat, kdaj štarta tvoja ekipa. Če štartate med zadnjimi, imate še veliko časa, da na igrišču pred šolo opravite noro kulske kmečke igre, ki se tudi točkujejo. Sem spadajo: vožanja v nakupovalnih vozičkih, smučanje za pet oseb, prenašanje "rude" z zavezanimi očmi itn.
Poješ še sendvič od prejšnjega dne, še malo pokramljaš in se odpraviš na progo. Ta vsebuje žive (na katerih so ljudje in ti dajejo naloge) in mrtve (na katerih samo označiš, da si bil tam) kontrolne točke. Na živih izvajaš zabavne stvari: Plaziš se po tleh in ob tem držiš za noge tistega, ki je pred tabo, ješ klobaso, razbijaš skale v kamnolomu itn. Na progi srečaš močerada, ki ga prvič vidiš in tvoja sotekmovalka se slika z njim.
Prideš nazaj do šole, poješ čevape in odlično solato, se preoblečeš in po razglasitvi rezultatov greš domov.

V resnici je še veliko več, kot to. Ampak, če vas zanima, kaj delamo pri tabornikih, vam je zdej malo bolj jasno.

Torej, včeraj sem okoli osmih prišla domov, se stuširala, preoblekla in šla ven s prijateljico, ki je hotla it na predizbor skupin, ki bodo igrale na rock otočcu, v LokalPatriot. Ker ni bilo tam nikogar, sva šli najprej na pijačo v Totalčka, kjer sva srečali bivšo sošolko in dve sošolki. Čeprav sem imela namen it na tist predizbor, sem šla po pijači domov, ker mi je bilo bedno poslušat sošolko, ki je spet nonstop govorila o grozotah, ki so se ji zgodile tisti večer.
Js res nisem družabni človek. Js se veliko bolj zabavam, če doma berem, poslušam musko al pa gledam v strop, kt pa, če grem ven in sedim zunaj pod grelcem in poslušam o stvareh, ki res nimajo veze z ničemer. Če bi hotla to, bi si rajš pogledala špansko nadaljevanko - ne veš o čem govorijo, vsi jokajo in se derejo en na drugega ...
Ah, spet to moje slavno pritoževanje. Ne se preveč ozirat na to, prosim.

Še sreča, da se ne rabim veliko učit za naslednji teden, ker imamo v šoli projektni teden. Več o tem kdaj drugič. Grem zdej kakšen film pogledat.

Knjige in prijazni prodajalci

2010-03-25T12:26:00.000-07:00

Danes sem po stotih letih (od decembra) spet stopila v Mladinsko knjigo mal prečekirat, če majo kakšno novo knjigo in, če je trenutno sploh kej zanimivega "na sceni". Vedno rada pogledam tiste police: knjigarji priporočamo, uspešnice in novo. In vedno, ko stopim not, še posebej, če je poletje, me kar zmrazi od tistega vonja po knjigah in ob pogledu na polne police knjig, ki te kar vabijo, da jih prelistaš. Tudi vzdušje med knjigami je posebno. Tako spokojno pa zaupno in udobno. In itak me je zgrabila bralna mrzlica - nora sem na nakupovanje knjig. Mogoče še slightly bolj, kot na obleke. Res.
Mogoče je zanimivo to, da najraje kupujem knjige, ki jih naključno primem v roko ali na slepo izberem. In po navadi se ravno tiste izkažejo za najboljše. (Samo skupaj, nič drugega - Anna Gavalda - najboljši naključno izbran roman). Danes sem kupila knjigo Veronika se odloči umreti od Paula Coelha.
Knjiga je kot oseba. Vsaka zase govori svojo zgodbo. In platnice so marsikdaj drugačne od njene notranjosti.

Moram še povedat, da mi je bil danes lep dan. Pač, materinski dan in to. Pa mesto je kr zaživelo. Na vogalih so prodajali rožice, malo toplejše je bilo in ljudje so bili bolj nasmejani.

Še nekej; kaj mi gre izjemno na živce: ko grem v trgovino (ponavadi v kakšnih drogerijah, športnih trgovinah ipd.), si ogledujem stvari in potem pride "prijazni" prodajalec in me vpraša, če mi kaj pomaga. Rečem ne hvala, se mu prijazno nasmejem, pokimam in se obrnem stran. On pa še kar tam stoji, čaka in mi gleda pod prste. Mislim, malo zasebnosti, prosim. Potem se premaknem eno polico bolj naprej k drugi znamki ličil in on za mano. Pa tko, kobajagi neočitno. Da on kao popravlja popolno zložene lake za nohte, medtem pa eno oko non stop obrača k meni.
Za znoret.

Česa pa vi ne marate, ko nakupujete?

was it a dream?

2010-03-24T10:10:00.000-07:00

Vse do danes sem razmišljala, kaj bom napisala. Kako vam bom opisala neponovljivo in neverjetno in once-in-a-lifetime izkušnjo, ki me je pripeljala do tega, da si želim poleti v Benetke. Na koncert.
Ampak sem potem ugotovila, da ni besed. Sploh jih ni. Enostavno. Je pa navdušenje.
Veliko navdušenje in veliko navdušenja. In spomini. In pesmi. In sanje.
Torej, rečem lahko samo: Was it a dream?

Ponesrečena fotka Jareda (beri naprej)

Ja, se zavedam, da ta zmazek sploh nima pravice, da se mu reče fotka, ampak iz neznanega razloga na koncerte ne uzamem fotoaparata. Nikoli. Sploh. Nisem ga imela na P!nk, na Killersih, na Avril, nikjer. In tud tukej ne. Ne vem, zakaj. Ampak Jared je še vedno najlepši.

Ah, noče naložit videa. Bi ga mogla najprej shranit?
Tukaj si lahko pogledate Najlepšega Jareda, ki poje
Hurricane + Alibi
100 suns (ta je zlo dobra, poslušte do konca, kako smo bli dobra spremljava :)

In na koncu ostane samo navdušenje. In spomini. In pesmi. In sanje.
Do poletja ...

drevored

2010-03-20T09:29:00.000-07:00

Včasih se sprašujem, zakaj sploh pišem blog in si rečem, da nobenega zares ne zanima, kaj se dogaja v mojem življenju in kaj imam v glavi.
Rada bi si rekla, da ga pišem zase. Pa ga ne.
Če bi ga pisala zase, bi bile v njem osebne stvari, moja čustva in tiste misli, ki jih ne govorim nikomur in tiste besede, ki mi gredo tako težko z jezika in mi pritiskajo na stene možganov, ker hočejo ven. Res je, da je lažje napisati kaj čutiš in misliš, kot to povedati nekomu, ki te mogoče sploh ne posluša in komaj čaka, da bo prišel do besede in ti povedal o norem petkovem večeru.
Včasih mi je prav zoprno, ker pišem o takih površinskih stvareh, ki se lahko zgodijo vsakemu od vas in spet se sprašujem, zakaj sploh pišem.

Potrebujem osebo, ki bi se pogovarjala z mano. Pa ne izmenjala par besed o vremenu, ampak pogovarjala o stvareh, o katerih se tako malo pogovarjamo, da so že skor tabu.
Ker je drugač povedat človeku kar maš v glavi, kot s slikami iz glave porisat kilometre papirja. Drugač se je nekomu zjokat na ramo in ga prjet za roko, kot pa zadrževat solze v najbolj neprimernih okoliščinah za jok. In drugač je, če se pred nekom ne pretvarjaš, kot pa se smejat cel dan, čeprav se v resnici nočeš.

Bil sem daleč in bil sem daleč od ponorelega sveta ...

(Drevored)

badminton in opice

2010-03-19T08:54:00.000-07:00

Takole je - pomlad se bliža, zunaj je vsak dan topleje in razpoloženje je vsak dan živahnejše. In včasih je treba med uro, ko je profesor na vajah z gledališko skupino, zaguncat tud kakšno afno in ob takih trenutkih nastanejo hecne fotografije. Za nekaj primerov več, kot bi bilo potrebno, zavrti kolešček dol :)
V Prago ne gremo naslednji teden, tisto so bile neuradne informacije. Zares se gre osmega aprila.

Jutri imamo s taborniki fotoorientering (beri: dobiš fotografije novomeških znamenitosti in jih poskušaš čimprej najti. To delajo otroci stari od devet do enajst let, mi smo pa na točkah. To je vedno tak žur :) V nedeljo pa se odpravljam na koncert o katerem sem pisala že stokrat, pa še najmanj trikrat bom. 30 seconds to mars v Münchnu :)

Zvečer ob sedmih grem izvajat hude športne aktivnosti in sicer badminton z maminim bratom (kako se mi to hecno sliši). Ampak ne zdej mislit, da je to neka upokojenska zadeva. Pri badmintonu, ki ga igraš po pravilih in na mrežo, se fejst zmatraš. Še posebej, če te stric priganja :)

Končno sem spet dobilo najboljšo PC igro: The curse of monkey island. Zveni zanimivo, ne? Z očijem sva čist not padla in se pogovarjava samo še o tem, kje je kdo od naju obtičal :)
No, zdej pa pejte kej koristnega počet.

pica ... fuj?

2010-03-17T06:40:00.000-07:00

Najprej moram povedat, da sm danes presenetljivo dobre volje, kar je za mene postala že redkost. K temu zagotovo prispeva tudi krasni sonček, ki nas je po dolgem času spet prišel mal pobožat s svojo toploto. Danes sem vzela celo sončna očala, ampak si jih potem nisem dala gor.
K dobri volji prispevata tud trojka pri matematiki in petka pri biologiji, pa še fizke ne pišemo jutri. Kaj češ lepšega. (Aja, ne pišemo pa zato, kr je profesor malo znorel, ker ni danes noben nič znal) :)
Ma tud na splošno je bilo v šoli precej kul. Pr športni smo šle vn (!) in igrale fuzbal in košarko. V osnovni bi mi to pokvarlo dan, ker smo mel same športnice v razredu in so ble igre z žogo res zadnja stvar, ki sem si je želela na tak lep sončni dan. Tukej pa nobena od nas nima pojma in igramo mal po svoje, ampak se zabavamo in podimo za žogo in norimo in smejemo in se mamo kul. Vsaj js. In to je tud najbolj pomembno - da se pri športu zabavaš.

***
(čez 1 uro)

Ravnokar sem pojedla najslabšo pico v svojem življenju. Res, ne zafrkavam se. Babi mi je "spekla" zmrznjeno pico, ki naj bi bila slovenski proizvod. No, če take stvari delamo v Sloveniji in naj bi bile za pojest, potem ... ne znamo delat zmrznjenih pic. But let's look on the bright side. Dobila sem priložnost, da sem probala vse omake, ki jih imamo v hladilniku. Ugotovila sem, da na nagravžno pico najbolj paše Sweet chilli sauce for chicken (dejansko je enaka, kot na fotki). Ampak ta omakca itak paše zraven vsega, če vam je všeč sladko pekoč okus po paradižniku, papriki in mogoče še čem. :)

Moram še oznanit, da grem naslednji teden na strokovno ekskurzijo v Prago (oddelki e, k in š* gremo skupej - ubijalska kombinacija :). Kar kul, ne? Po možnosti pa 8. aprila še na Dunaj na strokovno ekskurzijo (čeprav ne verjamem, da bo dovolj prijav, ker gredo takrat tud v prago oddelki a, b, c, d). Maja pa v Italijo po rimski poti :)

*e = evropski oddelek
k = klasični oddelek
š = špotrni oddelek

Čaubau ;)

Mika - Intoxicated

2010-03-12T06:29:00.000-08:00

Mogoče sem že kdaj napisala, da mi niso všeč moji sošolci, da se ne počutim dobro v njihovi družbi in, da so zoprni. Če pa nisem, naj vam povem zdej, da sem tako mislila - in še vedno tako mislim, ampak sem danes ugotovila zakaj.
Vedno sem bila prepričana, da je težava v drugih ljudeh. Da niso v redu osebe, da se sploh ne zanimajo za nobenega drugega kot zase, da se ne znajo pogovarjat. Ampak resnica je, da vidim v ljudeh samo napake. Vedno iščem samo napake. Tudi če vidim dobre stvari, ki naredijo človeka posebnega, ga zasenčijo tiste največkrat zanemarljivo majhne napake, ki jih drugi morda sploh ne opazijo ali pa se jim zdijo nepomembne, meni pa se zdijo večje, kot moj jaz.
Razen v eni osebi. Samo v tisti osebi vidim dobre stvari. Čeprav se zavedam vseh napak, ki jih morda ni malo, še vedno nikoli ne podvomim v dobro srce. Samo v tisti eni osebi.

Zato se tako težko pogovarjam z ljudmi. Al pa - ne vem - ujamem, če je to boljša beseda.
Pa ne me zdej narobe razumet - ne iščem popolnega človeka; če bi ga, bi ostala sama, to vem. Niti nočem popolnega človeka. In prosim, ne mislit, da se sama sebi zdim pa najboljša možna popolnost, ker imam vse prej kot tako mnenje o sebi.
Ampak še vedno sem tukej in tam za vse tiste, ki potrebujejo kakšno prijazno besedo, iskreno mnenje, pomoč, mojo ramo, dlan, roko, al pa kr obe.
Hm, naredte kej dobrega, poslušte prjatla, če vam hoče kej osebnega povedat in to spoštujte, ker zaupanja je na tem svetu itak vse manj.

Ah, nesmisel.

π (pi) es: tale je lepa: Mika - Intoxicated

Zdej grem pa spakirat,
se pišemo v nedeljo ;)

Ne maram začet z uro, ampak

2010-03-11T14:45:00.000-08:00

vseeno; ura je 23:45 in pred dobrimi 20 minutami sem si po treh urah izpisovanja gnile informatike privoščila pavzo. Skočila sem pod tuš in upala, da me bo voda malo zbudila. Pa še prav sem mela. Torej jutri sem vprašana in jaz, pametnjakovič, pridem iz šole in se zložim direkt v postlo in se zbudim ob pol sedmih. Tole ponočevanje med tednom ni ravno preveč koristno, vidim.
Mogoče je tud to eden razlogov, da mi gre že dva tedna vse narobe. To bi lahko bil tud eden razlogov, zakaj sem mela danes pri kontrolni iz latinščine totalno temo v možganih in nisem znala rešit niti nalog, ki sem jih znala še preden sem se zares učila za test.
Naj omenim še to, da jutri pišemo nemščino in zvezka nisem niti odprla (še), profesorica mi je pa danes rekla, da gre stavit, da bom jutri 3 pisala. Kako prijazno od nje.
Še nekej bi rada delila z vami, kar mi v zadnjih bednih in zaspanih dneh vedno privabi nasmeh na obraz; koncert od 30 seconds to mars bo. Čez 10 dni. ;)

Komej čakam jutr, ker je vikend in ker ga bom spet preživela z mojo najljubšo družbo - taborniki ;)

Ne maram končat z uro, ampak vseeno; ura je 00:03 in odpravljam se učit informatiko in nemščino.

Ne bom pisala o vremenu,

2010-03-09T12:43:00.001-08:00

ampak strici in tete, ki preučujejo vreme, napovedujejo rdeči alarm - burje s sunki 200km/h, snežne meteže in vse ostalo. Naša profesorica za športno bi pa naslednji teden ploščice polagala okoli hiše. Jok brate, odpade.
Kakorkoli že, vedno se sprašujem zakaj se reče rdeči alarm. Zakaj ne rumeni al pa roza al pa rjavi? Mislim, ne vem kako to vam zgleda, ampak zdi se mi, da se to krepko nagiba k diskriminaciji barv. Rešitev? Mavrični alarm?
Vremenoslovci napovedujejo mavrični alarm - na Primorskem že beležijo prve znake močne burje, sneg pa je že pobelil Kras.
Kul :)

Ravnokar sem spremenila vsebino svoje objave;

Hecno je, kako se ti v življenju lahko v enem trenutku vse spremeni. V enem trenutku - še manj kot v sekundi. Al pa kakšna oseba. Samo ena oseba, pa na svet in vse ostalo gledaš s čisto novimi očmi. In potem se ti zgodi, da pomisliš, da tud ti lahko komu spremeniš življenje. Recimo, da na boljše.
In na koncu ti to pomeni več kot karkoli drugega.

Planet tuš Novo mesto FAIL

2010-03-07T01:39:00.000-08:00

Danes me čaka učenje, no vsaj naj bi me. Nemščina, latinščina, matematka, informatka. Crap.
Sicer mam pa vneto oko in zgledam precej hecno. Ah, bom vidla, kaj bo.

Kakorkoli že, včeraj je bla prijateljica iz osnovne pr men, šle sva v kino gledat Valentinovo, kjer se nama je zgodilo nekej zelo zanimivega. Greva v dvorano, se vsedeva na sedeže, začnejo se predfilmi - use kul. Pol se pa začne, sej veste - uvodna špica od 20 century fox, al kaj je že tist, in začetek filma.
Js gledam, nekej se mi je hecno zdelo. "Ko sem ležal v vietnamski bolnišnici ..." To že ne more bit taprav film. In pol se je pokazala večja slika - v 3D tehniki. Js pogruntam, da sva šle v napačno dvorano. Mal sm pogledala okol, pa so ljudje kr gledal film. In potem mi je pametna Metka rekla, da ni taprav film, ker nima noben 3D očal. Aja, sej res. No in potem so ga prekinl (Avatar 3D) in po dvorani se je razlegel smeh.
In potem smo čakal 40 minut (!) na pravi film, začel se je šele ob 21:40. Ljudje so kr hodil po kokice pa kr vn pa not iz dvorane. En par se je že kr obleku pa šel proti izhodu, v tistem trenutku so se pa luči ugasnile in začel film. No, pol je še enkrat crknilo, pol je pa šlo. Velik FAIL, torej.

Mimogrede, ste že kdaj naleteli na lamebook?
To je ena izmed najbolj hecnih stvari, check it out.
www.lamebook.com

Čefurji raus

2010-03-05T06:43:00.000-08:00

Včerej sem bila na predstavi Čefurji raus, ki je sicer monokomedija po istoimenskem romaju Gorana Vojnovića, ki jo igra Aleksandar Rajaković. Prikazuje življenje najstnika Marka Đorđića v Fužinah, njegove odnose s starši in odlično prikaže tako slovensko kot srbsko/bosansko mentaliteto. Sama sem prej brala že knjigo, zato sem nekako pričakovala, kako bo. Ampak tudi tisti, ki niso prebrali knjige, so lahko brez problema začutili predstavo in dobili sporočilo.
Fajn je bilo - kakšen kulturni večer sem in tja prav paše :)

Danes sem imela samo dve uri pouka - takoj ob sedmih angleščino, kjer smo pisali kontrolko za katero se nisem dovolj učila. Nato prosto uro, ker je imela druga skupina razreda mikroskopiranje. Potem latinščino, kjer smo pisali kontrolko, ki sem jo preplonkala.

Ravnokar sem na youtubu odkrila enga dečkota, ki je kul :) *

Povabljeni smo na maturantski ples od družinske prijateljice, zato moram pogledat kaj bom oblekla. Ćao ;)

Aja, zdej bom linke limala šele ob koncu objave, ker sama pri drugih blogih kliknem link in potem pozabim, da sem sploh brala blog in ne preberem do konca. Ker se mi povezava odpre v istem oknu, se vam tud?

* 32 songs in 8 minutes
Wind waker unplugged

jam(b)ranje?

2010-03-03T11:56:00.000-08:00

Rada tipkam. In pišem objave za blog.
Mogoče je eden od razlogov tud ta, da se v šoli nimam priložnosti pogovarjat. Pa ne zato, ker ne bi imela prijateljev. No okej, nimam jih nekej baš veliko, ampak nekateri od njih zelo radi govorijo o sebi in o tako nepomembnih stvareh, kot so: kdaj grejo naslednjič ven, koliko bodo popili in kako bodo spet pijani pa s kolkimi bodo zabluzili takrat. To mene enostavno ne zanima. Mogoče boste rekli, da to pa že niso prjatli. Mogoče res ne, ampak so edini ljudje, ki mi delajo družbo.
In potem pridem domov in vsem v hiši najedam s stvarmi, ki se pa mogoče njim zdijo nepomembne. Al pa enostavno preveč govorim, ker imam pač priložnost še js enkrat odpret usta in povedat kej, ki je daljše od tridesetih sekund. Hecen stavek.

Torej - naj bi se pridno učila, ampak nisem se navajena angleščine učit, ker se je nikoli nisem. Za to kontrolko, ki pride v petek, se moramo pa tok enih butastih stvari naučit - vse možne izraze za šport, vso športno opremo, vse poklice in njihove opise in podobne kozlarije. Časov se res ne mislim učit, ampak to se pa moram. Kriza.

Ej; kako vi rečete - jaz jamram ali jaz jambram?
Sproh kdaj rečete to? Je sploh smiselno? :)

Vidim, da so/ste si tud nekateri drugi bloggerji (Jana) vzeli malo pavze od računalnika - kul! Js sem tudi manj online. Na facebooku bom pa itak verjetno deaktivirala account. Ne vem, facebook je okej, ampak ni okej. Ah, danes mam pa neke globoke izjave. (Men je enkrat en Jan reku, da je on globok kot jezero, js sm pa lužica proti njemu. Hehe?)

pi es: Že nekaj časa bi rada napisala seznam stvari, ki so mi všeč in tistih, ki jih ne maram. Pa se včasih spomnem kakšne tako dobre, ki mi je res všeč, potem jo pa hočem napisat, se pa ne spomnim.
pi es es: Pozimi rada sedim na radiatorju, s hrbtom obrnjena proti odprtemu oknu.

Še nekej sm hotla napisat. Pa sem pozabila.

testiranje vzdržljivosti ni za šibke

2010-02-28T10:52:00.000-08:00

Hejči!
Šibka sem. Ja, šibka. Ker sem pač že na računalniku.
AMPAK, mogoče nisem tako zelo zelo grozno šibka. Beri naprej :)
Grozno je bilo brez računalnika. Res, grozno. Vsak dan (razen, ko sem bila s taborniki), sem si želela, da bi ga prižgala. Pa ne zaradi facebooka ali podobnih kozlarij, sploh ne. Grozno je bilo, ker nisem mogla vrtet muske pa iskat akordov za kitaro pa delat zanimivih stvari kle - na primer igrat tele nadvse izobraževalne igrice.
No, however, danes sem si privoščila 3 minute in dvajset sekund na youtubu, kjer sem poslušala en čist zakon komad. Potem me je klicala sošolka in rekla, da je videla moje hecne slike na facebooku. In SEVEDA, sem morala odstranit oznako in podobne bedarije. In, če sem že uničila mojo vzdržljivost, sem šla pa še na blog, kjer sem se za dobre pol ure zatopila v branje vaših objav.
Naj vam še povem kaj sem delala namesto buljenja v računalnik: vsak dan sem šla na sprehod za najmanj eno uro, brala sem, pisala, razmišljala ipd. Fajn je blo. Nisem verjela, da bom to rekla, ampak - se splača. Itak mi je pa prijatelj povedal, da je nekje bral, da se zaradi računalnika ne moreš več skoncentrirati, ker se navadiš, da vsak text samo preletiš. Not cool. Zmanjšujem.

Na zimovanju je bilo carsko - itak. To so tisti kul dnevi, ko spiš po 4 ure, čez dan pa skrbiš za piščance z rdečimi rutkami, ki jokajo za mamico in zahtevajo 100% pozornost non stop :) Ma je kul. Vodstvo ma itak ponoči čas za zabavo :)

Torej, počitnic ni blo nekej velik, ampak vseeno se bo težko vrnit v šolo, še posebej, ker bo treba zdej malo bolj pomigat z možgani - ocene na vidiku.

po jutru se dan (ne) pozna

2010-02-17T11:09:00.000-08:00

Hejhej :)

"Po jutru se dan pozna," pravjo, ne? Po moje pa to ne drži. Ker js sm bla danes zjutrj nepričakovano zelo slabe volje, kar se niti ne zgodi tako redko. Zdej sm pa kr okej, mislim, da zaradi kontrolne od geografije, ki smo jo pisali danes in nisem sploh vedla o čem se gre, kljub temu, da sem se učila. Se že veselim pregovarjanja s profesorico. Njahaha :)

Drugač pa.
Kako vam je kej ušeč moj novi kolaž fotkic namesto ogromne fotke Novega mesta, ki je prej krasila blog? Men je prekrasen! In hvala tistemu stricu (hahaha), ki mi ga je naredil. Aljo sej veš - hvala :)
V kratkem prihaja še nov naslov. No ja, mogoče ne v tako kratkem - bom med počitnicami razmislila. Kakšne ideje?

Z mami sva bili v mestu - kupit sem šla pajkice, ki jih nimam, od kar sem jih posodila prijateljici, ki mi jih očitno ne namerava vrnit. In sva šli še v dm, kjer sem kupila par stvari od znamke Alverde - tako naravna kozmetika, da jo lahko poješ :) How cool is that? Sicer šampone, balzame in mila že dolgo uporabljam, zdej so pa začel delat še ličila in pudre in take stvari, ki so zelo prijazne koži. Priporočam.

No, držte se. :)

kaj ste bli pa vi za maškare? + računalnik?

2010-02-16T09:04:00.000-08:00

Jst sm bla pantomimik. Spet, ja. Kr je to kul. :)

Mela sm rokavice zelo prevelike - 2 cm :) Ne morem
pomagat, če mam pa mejhne roke :)

Ta fotka bo za vedno ostala v mojem albumu - slikana sem z
najbolj slavnim košarkašem Mihaličem, ki je moj največji idol.
Dal mi je 3 avtograme :)

Fora je, da preveč časa preživim za računalnikom, zato bom izvedla test sama s sabo - od 24. februarja do 1. marca ne bom preživela niti ene minute na dan za računalnikom. V bistvu še dlje, ker imam od 20. februarja zimovanje s taborniki. Torej 9 dni. Namesto tega bom brala, hodila na sprehode, skratka, delala kaj koristnega (keep in mind, da imam ravno takrat počitnice :) Vsak dan si bom zapisovala stvari, ki sem jih naredila in seveda počutje :) Rezultate boste lahko videli 2. marca na mojem blogu :)

Fajn se mejte
in letim se jaz
geografijo učit.
Adijo :)

javni promet in vrtnice

2010-02-06T05:11:00.000-08:00

Lep pozdrav z Bahamov!
Ah ne, sej ne. Bi pa rada, ker tole vreme je res že mal nadležno. Najraje imam pomlad in jesen - ekstremi kot so neprestani sneg in več kot 25°C niso zame.
Včeraj je bil petek in pouk se mi je končal že petnajst čez deset - how cool is that? S sošolko sva izvedli sprehod čez Marof (ki je najvišji grič v Novem mestu) in iz radovednosti malo pobrskali po Sariku in New Yorkerju.
Dosežek! Prvič sem se peljala z mestnim avtobus(k)om in sem se počutila kot največji butelj - katre nisem znala porinit v tisto odprtino. Mislim, da bi morali odprtine povečati in razširiti in s tem omogočiti tudi zabitim ljudem in blondinkam uporabljanje javnega prometa. Prijateljici sem pomagala na taborniškem sestanku, potem pa sva odšli še na sestanek vodnikov, kjer smo se pogovarjali o letošnjem zimovanju, določili temo in se spomnili par zabavnih delavnic.
Takoj iz sestanka sem (z novim parom kril) letela na vajo s simfoničnim orkestrom, ki je trajala superdolgo in bila supernaporna, kar se za zadnjo vajo pred koncertom tudi spodobi.
Mimogrede - povabljam vas na naš vsakoletni koncert ob kulturnem prazniku. :)

Mami je iz trgovine privlekla vrtnice:

Tako, pa sem spravila skupaj še eno nesmiselno objavo. Zdej grem pa preverit, če eno jabolko na dan res odžene zdravnika stran. In pa preizkusit metodo proti prehladu - metin čaj, dobra knjiga in postelja :)

Aja!

Danes sem naključno naletela na najbolj zanimiv in izviren, blog, kar sem jih kdaj pogledala. Klik, če te zanima.

Lep dan!

Ne poskušajte tega doma :)

2010-02-01T10:27:00.000-08:00

Rada bi vprašala nekaj: Zakaj (??!) so reklame/oglasi veliko krajši pri telenovelah, kot pri navadnih filmih?
Včeraj sem po dolgem času spet gledala en film od začetka do konca - z reklamami vred in res - reklame trajajo 5 minut in več! No, sej so koristne po eni strani - lahko greš na wc, iskat za pit, spečt kruh, se stuširat, lahko greš v shopping v Ljubljano itn.
Ampak, kaj če ti nič od tega v tistem trenutku ne paše? Nervozen tapkaš z nogo po tepihu, gledaš na uro, se presedaš in si živčen. Kanalov ne premikaš, ker ne veš, kdaj se bo film spet začel.
Medtem ko pri španskih/mehiških/portugalskih (mislim, da je sedaj celo ena romunska) nadaljevanjah še vdihneš ne do konca pa se že nadaljuje jokanje ob slepem možu, ki je v zaporu in mora ženska zato sama skrbeti za otroka, ob nenehnem osvajanju cvetličarja in teženju mačehe.
Mislim, halo?

Aja! Kaj sem še danes počela:

Tetovirala sem. :) Res. Na tapravega človeka,
s pravimi iglami in pravo barvo. Človek je
preživel, zahvaljujoč navodilom, ki mi jih je dal
moj oči. Občutek je hecen.
Ne poskušajte tega doma! Še posebej, če niste
vampir (beri: če se zložiš ob krvi)

pies: Fotko sem si sposodila od tele dekline: Deklina :)

Biseri

2010-01-31T05:03:00.001-08:00

Kot, da ni bilo že dosti govora o popularni socialni spletni strani facebook, ji bom namenila še nekaj besed. V zadnjem času so se po njej razpasle skupine, ki v primeru, da se jim pridruži določeno število članov, obljubljajo neko zabavno dejanje. In teh skupin se res ne da več nadzorovati. Danes sem se dopoldne prijavila v facebook in imela okoli 15 povabil v skupine, vse s podobnim imenom:

Ja. Potem sem se odločila, da bom tem cvetkam namenila celo objavo in šla še malo pobrskat, kaj zanimivega lahko še odkrijem :)

Res - to skakanje v Krko je postalo zelo popularno! Od kar termometer kaže okoli 0°C, je v ledeno vodo skočilo že kar nekaj mladeničev, ki poskušajo dokazati, da so ... (hm, what's the word?) vročekrvni. :)

Tud ljubezni se že sklepajo prek facebooka

Ah ja.

Long time no ... read?

2010-01-24T14:13:00.000-08:00

Res že miljaužnt let nisem svojih besed (ki niso v resnici moje, ampak so od tistega, ki jih je iznašel ...) delila z vami, zato se mi je zdelo, da je ravno sedaj primeren čas. Zakaj?
Ker je ura 23:15 in je danes nedelja in imam jutri popoldne šolo in pišem latinščino in se mi je ne da učit, ker mam sto miljonov nepravilnih glagolov, ki so čist nelogični, kot na primer rideo - risi (??)
Da navedem še nekaj skrajno nadpomembnih razlogov zakaj me ni bilo: ker sem bila muchos lena, imela sem hjswdjskeherbf, ki je redka bolezen zaradi katere ne pišeš objav in umrla mi je muha Matilda. Imela sem sto idej za presmešne objave, ampak nemiselni (neumni) jaz, si jih ni zapisal.
Metin čaj je dober.

Ej! Kaj sem razmišljala: Obvezno moramo organizirat srečanje bloggerjev nekje, ker to mora bit čisti žur. Si predstavljate, da se lahko dejansko pogovarjamo in ne samo beremo - dejansko nasmejemo (al karkoli pač) drug drugemu in ne pišemo samo internetnih smeškotov :)?
Se (ljudje, ki se beremo med sabo) dobimo nekje pa malo počvekamo pa nekej?
K ni to zakoooon ideja? Dej zdej takoj napiš komentar, če si za - pa gremo pol v akcijo :)

Nov urnik imamo - ki je obupen.

Prilagam:

podpiranje ljudi, ki so pregloboko pogledali v kozarec/ples: Barbi, Nina :)

Neja v elementu :)

V resnici niso bli tako dobri, kot zgledajo -
kruta resnica.

nina style

2010-01-15T00:45:00.001-08:00

Odpadla nam je nemščina - spet, zato sem v knjižnici. Prejšnjo uro smo imeli fiziko.
Profesor je imel spet enega svojih znanih govorov, kako smo nesposobni in naj gremo raje na ekonomsko šolo, da smo mentalno razviti, kot otroci v vrtcu in njegove podobne izjave, katerih smo že vsi več ali manj navajeni.
Šla sem ga (profesorja) vprašat, če lahko mogoče slučajno pogledam svojo kontrolno, ker je še nisem videla. Njegov odgovor: "Ne! Kakšno kontrolno?! Jebi ga, ne moreš sad kontrolne gledati." Sem se pač obrnila in se usedla nazaj na stol. Nadaljeval je: "Jebem ti boga, ne moreš videt kontrolke. Kaj boš s kontrolno?! To je podobno, kot če bi človeka, ki čisti greznico, šel uprašat, če gre s tabo na kavo. Vaši starši vas morajo prepisat iz te šole, vi niste za sem (množina)," in tako naprej.
No, čez približno deset minut mi je prinesel kontrolno in ugotovila sem, da sem dejansko lahko vesela, da sem pisala dve, ker mi je prečrtal vse skice, prav tako pravilno rešeno nalogo in še par drugih stvari - in sploh ne vem zakaj. To se dogaja pri fiziki; profesor ima neke svoje zanimive kriterije za ocenjevanje, za katere dvomim, da so komu všeč.
Poleg zanimivega ocenjevanja, nam vsako uro pove tudi mnogo vzpodbudnih besed in dejstev, ki jih mora poznati vsak dijak: Da smo neumni, budale, da se moramo prepisati, da smo nesposobni in podobno.
Vendar pa še vseeno mislim, da pritožbe in pisna poročila ravnateljici ne bodo pomagala, prav tako niti pogovor. Pravzaprav se mi zdi, da lahko situacijo le še poslabšajo.
Ja.

Seveda mi ni vseeno za ocene pri fiziki, ampak ne bom se sekirala zaradi enega profesorja, ki mi reče, da sem budalo in, da nisem za na gimnazijo. Jaz zase vem, da poznam osnove fizike, kot naprimer: kar gre gor, naj bi prišlo tudi dol ali pa, če hodiš po ledu drsi. In to mi je popolnoma dovolj.

Torej, razumite fiziko, fizika je osnova življenja. Mi nimamo pravice, da nam rečete ljudje, če ne razumemo fizike in vsak dan ne preživimo vsak 8 ur rešujoč naloge iz fizike.
Aha, še to: Opozorilo! Če imate slabo oceno pri fiziki, naj vas naš profesor ne vidi kje zunaj, ker imate zagotovljeno vsaj oceno ena, v večini primerov pa nms.

denar je sveta vladar

2010-01-10T10:25:00.000-08:00

Denar (klik) je stvar, brez katere v današnjem svetu ne moremo preživeti. Naj govori kdor hoče, da je v življenju pomembno samo zdravje, sreča, veselje, ljubezen, blabla, ampak brez denarja ne gre. Je že res, da je človeku brez naštetih duhovnih stvari težje in nima kvalitetnega življenja, ampak s čim si bo revež kupil hrano? S srečo? (odmislite dejstvo, da lahko zadane na loteriji :)
Ljudje smo postali požrešni (ne govorim več o hrani ;). Čeprav imamo dovolj, vedno hočemo več, ker mislimo, da bomo tako srečni.
In kaj. Pred malo več kot enim mesecem sem si kupila iPod classic, čeprav že imam iPod. Ampak ker je model nano, ni bil več dovolj dober - ima samo 2 giga prostora, ne predvaja filmov, skratka beda. Sanjam že o prenosniku, čeprav že imam računalnik. Ampak ni več dober - ker je namizni, zavzame preveč prostora, pa še ne dela. En mesec po bankrotu zaradi šopinga že govorim, da nimam oblek. Čez leto in pol grem na jamboree, za kar moram zbrati še 1000 evrov. aaaaah.
Še dobro, da obstajajo starši ;) In poletno delo.

+Povišajte Zoisovo štipendijo, barabe!
+Opice so kulske živali :)

palačinke party

2010-01-09T10:06:00.000-08:00

lep pozdrav ;)
danes sem gostila moje tamale piščance tabornike pri meni doma, kjer smo spekli zelene in redče palačinke in pogledali risanko Hiša pošasti. Frozen moments so spodaj :)

masa za rdeče palačinke

zelene palačinke

zatopljeni v tv

Razen tega, da so bili tamali kle do pol dveh, sem večino dneva prespala, ker mi je pomanjkanje spanca v tem tednu povzročalo že hujše psihične težave. :) In zdej bom spet šla spat prepozno in bom čist zalimana jutri do dveh popoldne. Spet. Šla bi v kino al pa nekam.

zloba

2010-01-08T05:03:00.000-08:00

Inspiracijo za današnjo objavo sem dobila med tem, ko sem pešačila iz šole domov - imam približno pol ure v normalnem vremenu - torej v takem snegu kot je pri nas še malo več.
Hodila sem čez most (ne vem kako se mu reče, ampak ne čez tistega, ki pelje na Glavni trg. Šmihelski? :) in mi je nekdo vrgel kepo v dežnik. Okej, pač. Ljudje so veseli in razigrani, ker je sneg. Recimo, da razumem. Potem sem pa hodila naprej, mimo bolnice in tam so normalno mimo mene peljali avtomobili in kar naenkrat je mini bel kombi zapeljal čisto blizu pločnika in me poškropil z nespluženim snegom ob robu ceste pri pločniku. Kako očitno je bilo, da se je pač nekdo v kombiju hotel nasmejati. Sploh me ni zmotilo dejstvo, da sem bila popolnoma mokra, ker bi bila do doma tudi brez škropljenja (okej, malo manj :), ampak to, kaj ljudje delajo. Iz čistega užitka. Namesto, da bi prebrali vic, gledali slabe avdicije na american idol, grejo ven in delajo zlobne stvari ljudem, ki jih ne poznajo. V čem je fora?

Sicer pa je bil dan zmerno do pretežno prebavljiv. Nemščine nismo mel, ker je bla učilnica zasedena, pol je pa rekla frau Starič, da naj gremo kamor hočemo. Pa smo šli :)
Prilagam še nekaj fotk, ki so nastale v treh minutah z mojim mobitelom ;)