Poskušala sem

zrihtat kar bi se zrihtat dalo, ampak na žalost mi ni uspelo, vse je nekako obviselo v zraku in imam precej mešane občutke, ki me bodo ziher spremljali tudi ob odhodu in še kak dan jamboreeja, preden se bom prepustila množici in začela razmišljat samo še o tem, kako bi spremenila svet :)
Skratka, jutri odhajam za 3 tedne nekam, ne tako daleč, pa še vedno dovolj stran od doma, da bom imela tisti občutek, ki ga imaš, ko pač nekam greš (pa ne na morje na Hrvaško) :D
Pojma nimam, kaj me čaka. Prepričana sem, da same lepe stvari, morda kakšna malce neprijetna, ampak bo družba super, tako da je res vseeno, bomo že skupaj pretrpeli, če bo kaj za pretrpet. Predstavljam si, da bo noro. Res noro. In doma me pričakujte povsem spremenjeno. Mogoče po videzu tudi, ampak mislim, da se bom vrnila kot druga oseba. Ljudje, ki jih bom spoznala (in teh, vrjemite, ne bo malo), me bodo spremenili in pokazali vrednote, ki jih vsi začenjamo pozabljati - tudi, če v teoriji vemo kako so pomembne.
Veselim se poti do tja, saj bom doma na globusu lahko naredila črno piko še na treh novih evropskih prestolnicah. Veselim se verskih šotorov, ker me zelo zanima budizem. Veselim se "prostega časa", ko bomo spoznavali ljudi, ki bodo na jamboreeju naši sosedje, v resničnem življenju pa živijo tisoče kilometrov stran. Veselim se kitare, novih pesmi, novih igric, juhu.

Prepričana sem, da bom uživala. Komaj čakam.

Ej, morda bom pa od tam kakšno objavo napisala, če bom slučajno imela 5 minut preveč :)
Se beremo :)