Res mi je groza pakirat za jamboree. Pojutrišnjem gremo, ampak meni je grozno. 2 leti sem komaj čakala na ta jamboree, 2 leti sem si govorila, da komaj čakam in vse. No, pa sej komaj čakam. Ker vem, da bo zakon in da bo to once-in-a-lifetime izkušnja in vse, ampak trenutno si res ne želim drugega, kot da bi lahko še za kak teden ostala doma. Ker mam toliko drugih stvari v glavi (ok, v bistvu bolj eno, ki pa je tako ogromna, da mi zavzame celo glavo in res ni placa o jamboreeju razmišlat), toliko neizrečenih stvari je ostalo in se bojim, da ne bodo nikoli prišle na dan, ker se čas počasi izteka in res me je strah tega. Zato nočem še it. Najprej bi rada razčistila vse stvari v glavi in izven nje in naredila kar se pač naredi.
Je pa shit, če si tak kot jaz in tega ne delaš.
Zato se bom verjetno žrla do konca življenja in si govorila what if
Nimam več časa.
Sori za tako nakladanje, ampak sem precej zgubljena
Fuck it.
0 komentarjev:
Objavite komentar