Ne veš

Ne veš, kdo sem.
Ne veš, kaj sem.
Ne veš, kaj čutim.
Ne veš, kaj mislim.
Ne veš, kdaj grem spat in
ne veš, kdaj se zbudim.
Ne veš, kaj sanjam,
ne veš, kaj pričakujem.
Ne poznaš mojih želja,
ne veš, po čem hrepenim.
Ne veš, kakšni so moji cilji.
Ne veš, zakaj se smejim.
Ne veš, zakaj jočem.
Ne veš, kaj delam, kadar ne morem spat,
ne veš.

Čeprav se ti zdi,
ne veš, kaj si mislim o tebi,
ne veš, kaj se dogaja v moji glavi, ko se pogovarjam s tabo.

Morda se ti zdi, da me poznaš,
ampak
ne
veš,
kdo
sem.

Kaj se dogaja?

Ah, nič posebnega,
SAMO PO VSEJ VERJETNOSTI
BOM ŠLA NA KONCERT OD
30 SECONDS TO MARS!
Bom gospodu božičku pisala za karto ;)

Novo mesto je, kot vsako leto, gnilo okrašeno. Lani so imeli nek projekt, da bi okrasili CELO mesto pa še na Krko bi dali neke reflektorje pa še ne vem kaj, ampak (itak) ni bilo od vsega skupaj nič. But believe it or not, letos je še slabše. Lučke so nametali kamor so padle, sem pa tja so okrašena osamljena drevesa, sem pa tja tudi kakšna stavba. Most ni okrašen že ne-vem-katero leto zapored in vse skupaj je bedno. Whatever.

Za novo leto naj bi bili na trgu Dan D.
Kul. Lani je bila Helena Blagne. Res, brez heca.

Ohladilo se je. Kul.
Kul.
Kul je smešna beseda.


Motivacijski vikend v Strunjanu -
Mašina rojstnodnevna fotografija ;)

Mam par stvari za povedat ...

... kako neobičajno ;)

1. Danes smo imeli še eno predstavitev za jamboree 2011, ki bo tokrat na Švedskem in totalno sem se prepričala, da grem. Drug teden se bom prijavla (ker mam samo še 14 dni časa). Eh, pa kaj, če je 1200€, važno, da gremo za 20 dni in, da bomo vidl še pol Evrope. aaaah ;)
In zdi se mi zelo fajn, da bom lahko vsak dan poslala razglednico iz druge evropske prestolnice.
zakonzakon.
In spet bomo spoznal francoze ;) Ne, Vanesa?
Al bi rajš kšnega črnčka? Al mogoče kitajca? ;)
2. Ferdi, moj stric, mi je danes kazal prijeme pri samoobrambi. Pazte se me zdej. ;)
3. V soboto imamo v Trstu koncert. Shit je, da ne znam igrat, shit je, da bo šla SPET cela sobota v Pisker Marmelade, shit je, da je koncert šele ob 20:30 - običajno je bil veliko prej. V glavnem shit.
4. Ste brali avtobiografski roman v stripu Odeje? Vem, da je slišat čudno - roman v stripu, ampak je v resnici zakon. Ga mam doma in me je spet zamikal.
5. Ne najdem uglaševalca za kitaro. :@



To je bil jamboree 2007 Hudo, ne? Na Švedskem pričakujejo 30.000 - 40.000 ljudi ;)



Sklep: Taborniki s(m)o zakon!

random

Glava me boli za crknit.
Kakorkoli že;

Začel se je tako imenovani veseli december. Vsaj naj bi se. Js, to be honest, nimam tega občutka. Še. Upam, da ga bom kdaj sploh mela, čeprav se mi vse bolj dozdeva, da bo letošnji december spet en drek zaigranega navdušenja in umetnih nasmehov. No, vsaj ena dobra stvar je. Če se neprestano res fejst smejiš, ti usta lahko tako ostanejo in potem celo življenje daješ vtis veselega človeka. ;)

Ravno prej sem razmišljala kako fajn so tile blogi. Napišeš kar ti paše, mogoče to kdo prebere in potem komentira ... Ampak to niti ni tako važno. Ti lepo spremljaš en kup ljudi, bereš kaj imajo za napisat in ti je fajn. Še posebej, če spremljaš take zakon pisce, ki ti res polepšajo dan s kakšnim zabavnim postom ;)

V soboto imam v dobrem šoping.

12. decembra imamo v Trstu koncert.
18. decembra so Nieti v Marofu.
27. decembra mamo after afterrja afterja; after 3 - new year's party.

Pa še kej je, ampak se mi mudi: grem gledat nek hecen film.
Ciao.

fuj sanje

Res moram nehat met te sanje.

A ve kdo, kako se znebiš sanj?

yep, i was wrong

Kako ljudje težko priznamo, da smo naredili kaj narobe. Težko nam je reči, da nismo imeli prav.
Zakaj le?
Mogoče zaradi človeške narave, ker si nočemo priznati, da smo samo ljudje - nepopolni. Mogoče pa se komu zdi, da s tem, ko prizna, da ni imel prav, "zagovarja" nasprotno stran.
S tem, ko priznate, da niste imeli prav vsekakor ne zagovarjate nasprotne strani - nasprotno - pridobivate si spoštovanje sogovornika - pač tistega s katerim se pričkata (ali debatirata, če vam je bolj všeč) o neki stvari z dvema različnima stališčema.
Priznanje napake sogovorniku (ali komurkoli pač že) je res težko in pogoltniti moramo kar veliko kepo ponosa, še posebej če gre za stvar, o kateri smo bili prepričani, da vemo strašno veliko.
Ampak kepa se poveča, ko moramo priznati, da nismo imeli prav - sebi.
Verjetno zato, ker se nam zdi, oziroma smo prepričani, da sami sebe poznamo najbolj (seveda, kdo drug bi nas poznal bolje?) in vemo vse o nas. Saj to je sicer v večini primerov res, zato pa marsikdaj naredimo napako (veliko ali majhno), ki si jo le s težavo priznamo - da ne bi užalili našega ega, zmanjšali naše samozavesti, izgubili upanja ali spregledali poraza.

Kakorkoli že, veliko bolje je, če se naučimo povedati, da nismo imeli prav in sprejemati napake, kajti le tako jih lahko popravimo.



Now look who's talking.

vročina je drek.

sovražim se.

Včeraj sem imela že vse spakirano, celo note sem našla - mogla bi it na intenzivne vaje s simfoničnim orkestrom na Bled. Ampak ne, js sm mogla zbolet.
Obležala sem doma z vročino 38,5°C in se nisem mogla premikat.
Ah.
Jedla nisem že dva dni, bom vidla, če bom danes.

Moji tamali piščanci - taborniki - so imeli iz včerej na danes prehod v naslednjo starostno skupino. Ne vem, kako je to zgledalo letos (tema je bila Vampir z Gorjancev), na lanskem prehodu so imeli okoli polnoči orientiring (sicer ni bil ne vem kaj; od Gospodične do Krvavega kamna), na končni točki jih je pa ujela čarovnica. To sem bila seveda jaz.
Ne vem kaj so si izmislili za letos, upam, da kaj podobnega - te stvari so zakon. Seveda se vsi delajo, da so pogumni, ampak sigurno jih je malo strah. Vsaj pikico :)

To je to.